Ura anatomije

Saved By the 90s zavrti uro nazaj v čas dot-com mehurčka, strahu pred milenijskim hroščem in veliko odlične glasbe. To so klasične skladbe iz 1990-ih.

"Da bi živel sam, mora biti človek žival ali bog, pravi Aristotel. Manjka tretji primer: treba biti oboje - filozof." Ta Nietzschejev aforizem iz knjige "Zaton malikov" pravzaprav povzema njegovo idejo o apolonskem in dionizijskem ter naprej, o filozofu kot enotnosti teh dveh principov. Prav tako implicira idejo konflikta, napetosti, skozi enotnost nasprotij. V vsakem primeru je filozof za Nietzscheja bitje višine, "prostovoljno življenje sredi ledu in na visokih gorah, iskanje vsega tujega in vrednega vprašanja v človeškem obstoju". Tisoče let, ne glede na razvojno pot filozofije, njene različne, včasih nasprotujoče si šole mišljenja in metodologije, je filozofija bila in ostala humanistična disciplina, ki išče modrost skozi resnico, dobro in lepo. Vse te kategorije so šle skozi različne interpretativne in miselne koncepte vse do naših dni post_izmov, a brez dvoma figurirajo kot pogoj za obstoj človeške civilizacije. Filozofija ni le akademska disciplina, je tudi predmet poučevanja v šolah. Kmalu pa je ne bodo več poučevali v srednjih strokovnih šolah. Nova izdaja oddaje Ura anatomije, v luči te novice, aktualizira zgodbo o filozofiji, njenih vzponih in padcih ter analizira sodobni čas, ki rad "filozofira", a kot kaže, ne mara filozofov. Zakaj? Gostje oddaje so filozofa Nenad Cekić, upravnik Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete v Beogradu, in Nikola Ačanski, doktorand Filozofske fakultete v Novem Sadu.