Nekdo kot jaz

Kari in Annemarie se zaljubita na prvi pogled, a njuna ljubezen kmalu naleti na ovire. Prihajata namreč in različnih družbenih slojev.

Kari se leta 1877 rodi kot najmlajši od osmih otrok obubožane kmečke družine Tellenbach z razcepom neba. Zdravnik staršem svetuje, naj novorojenčka utopijo kot mlado mačko. S svojo napako tako ali tako nima možnosti preživeti. Toda mati svojega Karija hrani kot iz gnezda padlega ptička. Leta 1931 Karija ponovno srečamo. Skupaj s sestro Anno živi v Bernu in vodi frizerski salon, ki je vedno poln do zadnjega kotička. Kajti Kari svoje stranke tako dobro zabava, da te rade tudi dlje počakajo. Kari je bolan, a kljub bolečinam hodi v svoj salon, kjer mu zdaj pomaga tudi nečak Hermann. Na poti sreča tržnico Stini, ki jo zafrkava, kar mu ona tekom dneva vrne. Navdušen, da je tudi sam enkrat zafrkavan, gre z njo na pijačo. V mislih je pri Annemarie, ljubezni svojega življenja, in Stini pripoveduje žalostno zgodbo. V zgodnjih dvajsetih se na švicarskem borilnem prazniku brezupno zaljubi v lepo Annemarie Geiser iz bogate družine. Izgubila je ogrlico v obliki zlatega srčka. Kari ji jo vrne in si s tem prisluži ples. Občutljiva in duhovita mladenka mu brezpogojno vrača čustva. Sreča se zdi popolna. A ko se mora Kari predstaviti družini Geiser, se vse nenadoma konča. Njegovi občutki manjvrednosti ga preplavijo z vso močjo. Izgubi vse, kar mu je bilo ljubo in dragoceno. Medtem ko Kari vse to pripoveduje Stini, se zgrudi. Odnesejo ga nazaj v salon. Zvečer še enkrat obrije svojega nečaka Hermanna. Ta se pripravlja na zmenek z moškim. Kari spozna, da bo imel Hermann v življenju še težjo pot kot on sam. Da mu nekaj dobrih nasvetov in nekaj denarja za na pot, nato si obleče svojo nedeljsko obleko in zadnjič zapusti salon. Oscarjev nagrajenec Xavier Koller ne predstavlja predelave klasike Kurta Früha Dällebach Kari, temveč se osredotoča na neizpolnjeno ljubezen mladega, preprostega frizerskega mojstra do lepe Annemarie iz dobre hiše. Po šolanju je Xavier Koller opravil štiriletno vajeništvo za mehanika, nato je sledila triletna izobrazba na igralski akademiji v Zürichu. Kasneje je dobil angažmaje v Nemčiji in Švici kot igralec in režiser. Xavier Koller je ustvaril številne TV-serije, televizijske in kinofilme, med drugim leta 1979 "Zamrznjeno srce", 1986 "Črni Tanner", 1990 "Pot upanja", 2000 "Gripsholm". S filmsko dramo "Pot upanja" je Xavier Koller osvojil oskarja za najboljši tuji film.