Otoške sanje (E3)

Veter, valovi, sol, sonce in popolna upočasnitev – to so Vzhodnofrizijski otoki. Sedem naseljenih peščenih kupov. Tako domačini ljubeče imenujejo svoj dom v plitvini. Oblikovani so z oseko in plimo, z nevihto in časom. In temperament prebivalcev določa tempo na otokih. V tretji epizodi "Otoških sanj" Peter Kunz obišče vseh sedem vzhodnofrizijskih otokov. Tudi če trajekt kdaj obstane v plitvini ali konji na večinoma avtomobilom nedostopnih, preglednih otočkih kočijašu le neradi ubogajo – to ne škodi sprostitvi, in otoška droga pri večini dopustnikov deluje takoj. Tukaj ob Severnem morju si prepuščen naravi. In stres ostane na celini. Kar turisti še posebej cenijo: "Vsakič, ko se vrneš sem, imaš občutek, kot da sploh nisi bil odsoten." Stalnost se zdi tukaj čarobnost, ki večinoma nemška srca na počitnicah požene hitreje. Družina Schäfer iz Bavarske na primer prihaja na Juist že dvanajstič. A na otokih se nekaj dogaja: pri povprečnih cenah na kvadratni meter je vzhodnofrizijski Norderney na severu Nemčije na prvem mestu, celo pred Syltom. In prebivalci niso več samo Vzhodnofrizi. Novi domačini prihajajo kot priseljenci iz vseh smeri neba. Tudi številni poljski sezonski delavci so se tu naselili in si ustvarili nov dom. A kljub spremembam otoki ohranjajo svojo identiteto. In vodnik po plitvini Akkermann, pravi Vzhodnofrizi in diplomirani učitelj, jasno pove, kaj ljudje na naseljenih peščenih kupih potrebujejo: "Imeti moraš visoko socialno kompetenco, da se na enem od teh otokov dobro znajdeš. Kdor je nima, tukaj propade. Nepovratno." Avtor ZDF Peter Kunz raziskuje "Svetove v plitvini". Popelje nas na Borkum, Juist, Norderney, Baltrum, Langeoog, Spiekeroog in Wangerooge – sedem neenakih sester. Vsak otok ima svoj obraz, svoj značaj – tako kot njegovi prebivalci. A nekaj jih vse povezuje: so trpežni, vremensko odporni ljudje, ki kljubujejo plimovanju. Zadnji film iz trilogije "Otoške sanje".