Metamorfoze: Ljubomir Bandović

Posebna iskrenost v izrazu je odlika igre Ljubomira Bandovića, ki verjame, da potrebujemo resnice in da je gledališče kraj, kjer se te govorijo. Igro doživlja tudi kot prostor, da iz sebe naredi boljšega človeka. Da po toliko književnosti, psihologije in psiholoških odnosov, skozi katere gre pri gradnji vseh teh likov, izve tudi veliko tega, česar o sebi ni vedel, kot tudi to, da igra pomeni bolje spoznati, sprejeti in razumeti ljudi. Rojen je v Beranah, odraščal in šolal se je v Vranju. Na Fakulteto dramskih umetnosti, v razred Vladimirja Jevtovića, je bil sprejet po končanem tretjem letniku srednje šole. Bil je štipendist Narodnega gledališča. Trenutno ima status svobodnega umetnika. Bandović je v gledališču odigral številne vloge, vendar je posebna tista v predstavi Ćeif, kjer z zadržanimi sredstvi, a zelo izrazito interpretira globoko tragedijo in trpljenje žrtve vojne in političnih konfliktov ter izjemno oblikuje lik vojnega invalida, ki je kljub vsemu ohranil vedrino duha, radovednost in samoironijo. Kot Ilija Čvorović, v Balkanskem vohunu, tem simbolu politične paranoje in manije preganjanja, od "tujih plačancev in domačih izdajalcev" brusi iracionalni patriotizem in vero, da je treba dati življenje za (tuje) ideale! Kot Sava dimnikar v Klaustrofobični komediji je utelešenje dobrote, iskrenosti in plemenitosti. Ko ni v gledališču na vajah, Bandović snema nove filmske in televizijske kadre. Zvečer se posveča svojim junakom na odrih skoraj vseh beograjskih gledališč. Verjame, da je disciplina polovica dela in da je igra stalno delo, ki pomeni, da se ukvarja s seboj 24 ur. Da njegov poklic ni šprint, temveč maraton in da ni komedije brez tragedije. Vedno je duhovit, moder, nežen, vedar in odprt. Kolege in občinstvo osvaja s svojo neposrednostjo. Nekako je s seboj in drugimi ljudmi na ti, vendar je z umetnostjo na vi, odgovorno posvečen tudi najmanjši nalogi.