Doživetje Zemlje: Čarobna Islandija: Življenje na največjem vulkanskem otoku na svetu

Islandija je največji vulkanski otok na svetu. Kljub temperaturnim skrajnostim otok ponuja bogastvo vrst.

Ostro, severno naravo Islandije oblikuje vulkanizem tako nad kot pod vodo, saj leži otok na stični coni dveh kontinentalnih plošč. Približno dva centimetra na leto se Severnoameriška in Evrazijska plošča oddaljujeta druga od druge. A stalen dotok staljene kamnine iz notranjosti Zemlje pod Islandijo skrbi, da se otok ne razpade. Tektonske razpoke se včasih napolnijo z barvito, drugič s kristalno čisto vodo. Jezera so mrzla zaradi ledeniške vode ali pa vrela zaradi vulkanske aktivnosti. Reke spreminjajo smer toka in so včasih slane, včasih sladke. Celinske vode na Islandiji se zdijo postavljene na glavo. Tudi v morju okoli otoka je veliko zanimivega za občudovanje. Že najmanjši morski prebivalci Islandije, kremenaste alge, oklepni bičkarji in alge, presenečajo z umetelnimi oblikami in barvitostjo. A niso le lepi ali nenavadni. So osnova prehranjevalne verige in morda celo vplivajo na svetovno podnebje. K fitoplanktonu se spomladi pridružuje vedno več lebdečih živalic: polži, rebraste meduze, puščicaste črvi, rakci in ribje ličinke. Če pogledamo natančno, je ena lepša od druge. Skupaj so "osnovna hrana" večjih morskih živali, vse do mogočnih kitov z brki. Največja biotska raznovrstnost v morju okoli Islandije je na morskem dnu. Na peščenih ali blatnih tleh raste morska trava. To je kraljestvo školjk in ploščatih rib, kot so polarni list, doggerska škarpa in gladki list. Islandska školjka lahko doseže izjemno visoko starost. Najstarejša do zdaj znana školjka je starejša od 500 let in je morda najstarejša žival na svetu. Le spužve in druge živalske kolonije, ki se pomlajujejo z delitvijo, lahko živijo dlje. Ocean okoli Islandije skriva še veliko skrivnosti. Nekatere so bile odkrite šele pred kratkim, kot na primer Strytan na severu Islandije, 50 metrov visok hidrotermalni dimnik, ki ga je leta 1997 odkril potapljač. Ko 75 stopinj Celzija vroča voda, bogata z magnezijevim silikatom, priteka iz odprtine na vrhu dimnika in pride v stik s hladno slano vodo okolice, magnezijev silikat kristalizira in stolp še naprej raste v višino. Ta proces poteka že 11.000 let. Nešteto mikroorganizmov in rakov naseljuje "stolp", ki ga je zgradil hidrotermalni izvir in ki kot deblo ogromnega drevesa ali kot nenavadna skulptura štrli z morskega dna. Preko majhnih slapov se jezero Thingvellirvatn izliva v morje. Je bogato z ribami, a morsko vodo prepuščajoča Silfra-razpoka, ki povezuje jezero z morjem, je skoraj brez živalskega življenja. Tam uspeva le svetlozelena "trolja dlaka", pisana morska alga, ki z živahno zeleno barvo prekriva vulkanske stene. Silfra-razpoka je znana po svoji kristalno čisti vodi, ki velja zaradi vidljivosti več kot 100 metrov za najčistejšo vodo na svetu. Veliko manjšo vidljivost ima Mývatn, "jezero mušic". Ime je dobilo po ogromnih rojih mušic poleti, ki so osnova za bogastvo rib in raznoliko populacijo rac. Poleti so obdobja, ko roji mušic tvorijo prave črne stebre ob obali jezera. Zato se ta vrsta mušic v islandščini imenuje tudi "Rykmy", "dimna muha".