Tiskovni klub

V tej oddaji se bomo posvetili najpomembnejši politični temi tedna. Novinarji z različnih vidikov analizirajo politične dogodke in dogajanje.

Na vrhu Nata, ki bo prihodnji teden v Haagu, naj bi razpravljali o obrambnih izdatkih in agresijski vojni Rusije proti Ukrajini. Na vrhu naj bi sprejeli odločitev o največji oborožitvi v zgodovini vojaške zveze. Ameriški predsednik Trump od članic Nata zahteva, da svoje vojaške izdatke zvišajo na pet odstotkov svojega BDP. Trenutno velja cilj dveh odstotkov. Španska vlada je novo ciljno vrednost označila za "nerazumno". Zvezni kancler Merz meni, da je povečanje nemških izdatkov mogoče. Navsezadnje želi Bundeswehr narediti za konvencionalno najmočnejšo vojsko v Evropi. Denar je v Nemčiji na voljo: za obrambne in varnostne izdatke je bila fiskalna zavora dejansko odpravljena. Čeprav ostaja vprašanje, kje drugje naj bi se varčevalo. Večja obrambna sposobnost vključuje tudi večje število vojakov. Bundeswehr pa se sooča z veliko kadrovsko stisko. Število vojakov se je nazadnje zmanjšalo na približno 181.000. Zvezni minister za obrambo Pistorius pravi, da bi bilo potrebnih do 60.000 dodatnih vojakov. Zato v Uniji narašča pritisk na koalicijskega partnerja, da čim prej sprejme zakon o novi vojaški službi – vključno z možnostjo obvezne službe. Medtem narašča skrb zaradi morebitnega umika ZDA iz Nata. Zaradi možnosti, da bi Trumpova vlada lahko umaknila pomembne enote. Evropejci bi morali potem še hitreje prevzeti več odgovornosti za lastno obrambo. Poleg tega pred vrati Evrope eskalira še ena vojna, med Izraelom in Iranom. Kako bo Trump reagiral v tej situaciji, kako pomemben mu je zdaj Nato? Mora Nemčija v prihodnje prevzeti vodilno vlogo? Kako obrambno sposobna je sploh Nemčija, bo dosegla nove cilje? In ali bo Natova oborožitev prinesla mir?