42 – odgovor na skoraj vse (E9)

Glasba nas lahko neposredno, celo hipnotično prevzame. Proces v ozadju pa je izjemno kompleksen. Že Shakespeara je zmedla nenavadna moč glasbe, ki naj bi, kot je zapisal, človeku lahko iztrgala dušo iz telesa. Od glasbenih živcev do univerzalnih principov – obstaja veliko možnih razlag na vprašanje o učinku glasbe. Ali so čustva že sama po sebi prisotna v glasbi? "Glasba ni univerzalni jezik čustev," ugotavlja muzikologinja Melanie Wald-Fuhrmann. Kajti to bi pomenilo, da bi vsaka pesem povsod po svetu vzbujala enaka čustva. Pa ni tako. Šele postopoma se pokaže, katere signale lahko glasba oddaja, da nas premakne. In kako velik je delež, ki ga k temu prispevajo poslušalci sami. Britanski znanstveni avtor Philip Ball to povzema takole: "Glasba je kot nekakšna telovadnica za naš možgani." Kako se glasba tam dekodira, kateri nezavedni procesi potekajo, da nastane glasbena izkušnja, in katere snovi se pri tem sproščajo – s temi vprašanji se je med prvimi ukvarjal nevroznanstvenik Stefan Kölsch. Natančnejše razumevanje tega, kaj v nas sproži muziciranje ali poslušanje glasbe, pa pomaga tudi pri odgovoru na naslednja vprašanja: Kdaj so ljudje pravzaprav začeli z glasbo? In kakšen namen je imelo to doživetje, ki je sprva aktiviralo možgane, motoriko in čustva? Odgovori vodijo nazaj k izhodiščnim vprašanjem, kaj ljudi določa in kaj povezuje njihove družbe.