42 – odgovor na skoraj vse (E3)

Fast vse, kar jemo, danes prihaja iz poljedelstva in živinoreje. Polja, pašniki in hlevi pokrivajo večji del kopenske površine Zemlje. Svet brez kmetijstva si težko predstavljamo. Vendar bomo morda kljub temu morali iskati alternative. Kajti kmetijstvo je eden največjih gonilnikov večkratne krize. Kombinacija izumiranja vrst, podnebnih sprememb, degradacije tal in rastočega svetovnega prebivalstva, ki jo je brez revolucionarnih sprememb v kmetijstvu težko ustaviti. Bi lahko celično kmetijstvo postalo del te revolucije? Živila, ki ne izvirajo iz rastlin ali živali, temveč iz velikih biotehnoloških obratov? Torej bioreaktorji, nekakšni visokotehnološki pivski kotli, v katerih se žive celice pod optimalnimi pogoji hitro množijo. Za meso se ti postopki pravkar uvajajo v velikem obsegu, za mlečne izdelke in ribe pa bo to kmalu. Še večji potencial vidijo raziskovalci pri rastlinskih celicah. Te se lažje množijo kot živalske celice - in to lahko načeloma vsaka rastlinska vrsta. V laboratorijskem merilu že deluje proizvodnja jagodnega pireja, kave ali celo lesa. Se moramo navaditi na misel, da bo naša hrana v prihodnosti v celoti prihajala iz bioreaktorjev? Tako hitro verjetno ne, saj je tehnologija draga, zapletena - in v primeru mesa - energetsko potratna. Za izdelke s slabo ekološko bilanco, kot so avokado ali kava, pa bi se to lahko izplačalo. Ali bi morali post-kmetijski revoluciji dati priložnost, tudi če bo zaradi nje odveč le del hlevov in polj?