Moja mehiška presta

Romantični dokumentarni film o dnevniku premožne dame v času gospodarskega čudeža.

50 kolutov 8- in 16-mm filmskega materiala je predstavljalo izhodišče za film Nurie Giménez. Gre za amaterske filme, ki jih je njen dedek Frank A. Lorang posnel skupaj s svojo ženo Ilse G. Ringier, režiserka pa jih je našla leta 2011 po dedkovi smrti. Skoraj 30 ur neverjetnih posnetkov, ki jih je posnel v 40., 50. in 60. letih prejšnjega stoletja. Giménez je bila nad materialom navdušena in dobila je idejo, da bi to dediščino prepletla z zgodbo povsem drugega, povsem izmišljenega para – Vivian in Léona Barretta. Vivian in Léon Barrett sta švicarski zakonski par na poti navzgor. Posnetki, ki jih vidimo, so očitno Léonovi, saj najraje snema svojo ženo in vse meščanske dogodivščine, ki jih doživljata: bikoborbe v Španiji, poletne počitnice na Mallorci, smučarske počitnice v Alpah in obisk 24-urne dirke v Le Mansu, kjer se zgodi najhujša nesreča v zgodovini motošporta in oba, kot je rečeno v filmu, trajno travmatizira. Sicer pa jima gre v življenju dobro: Léon si zaradi razvoja antidepresiva ustvari strmo kariero v cvetoči farmacevtski industriji; njegova žena Vivian ga spremlja na vseh potovanjih in vtise zapisuje v dnevnik, prežet z modrostmi in reki (izmišljenega) guruja po imenu Paravadin Kanvar Kharjappali. Eden njegovih stavkov je postal moto in vodilna misel tega filma: "Laži so le drugačen način, kako povedati resnico."