Narava v simbiozi (E2)

Opraševalci in lovci, zajedavstvo in simbioza - koevolucijske interakcije različnih vrst so v naravi vseprisotne. Le tako je mogoče razložiti neverjetno biotsko raznovrstnost našega planeta. Da bi iz drugih vrst pridobili korist - pogosto zato, ker te razpolagajo s sposobnostjo, ki je sami nimajo -, so se morala živa bitja razvijati, biti inovativna in iznajdljiva. Kot vez med nebom in zemljo, ki je nastala iz velikega poka tektonike plošč, so gore med najbogatejšimi ekosistemi na svetu. Pokrivajo 25 odstotkov kopenske površine, vendar gostijo tri četrtine vseh vrst sesalcev, ptic in dvoživk, ki morajo zaradi surovih elementov sklepati močna zavezništva, da lahko preživijo. Primeri so številni, začenši s simbiozo razmnoževanja med opraševalnimi insekti in cvetlicami: Cvetovi proizvajajo sladek nektar, ki privablja insekte, kot so čmrlji, metulji ali hrošči. Ko se hranijo z nektarjem, se pokrijejo s cvetnim prahom in ga prenašajo na sosednje rastline. Na ta način omogočajo razmnoževanje rastlin. Medtem ko nam je ta izmenjava med insekti in rastlinami danes znana, so nekatere stvari manj dostopne. Nekateri metulji odlagajo svoja jajčeca le na določene rastline, gobe pa za rast potrebujejo senco dreves. Tako nastajajo medsebojne odvisnosti med vrstami. Če je ena od njih ogrožena, ima to posledice za celoten ekosistem.