Kot v sanjah: Pripovedovanje zgodb

Este fia, Polnočni sin, Zora sin - junaki iz Čikszentdomokoša, ki so obstajali le v pravljicah, vendar bodo kljub temu živeli večno, zahvaljujoč tistim, ki so zbrali in zapisali zgodbe o njih. Zvečer lahko odpremo knjigo in preberemo našim otrokom zgodbe o njih. Na začetku prejšnjega stoletja pa pravljice niso bile namenjene otrokom, poslušanje pravljic je bilo bolj privilegij odraslih: zgodbe ljudi, ki so sloveli kot pripovedovalci pravljic, niso le zabavale, ampak tudi vzgajale in lajšale družbene napetosti. Danes so priložnosti za pripovedovanje zgodb iz ustnega izročila izginile, odpovedali smo se skupnostnemu pripovedovanju, in čeprav je ostalo veliko ljudskih pravljic, vemo malo o sekeljskih pripovedovalcih pravljic, háryjánosih. Ali še vedno živijo tisti, ki so ustvarjali, oblikovali in pripovedovali zakladnico pravljic? Kdo in kako so postali pripovedovalci pravljic? Kako in ob kakšnih priložnostih so se pojavljale ljudske pravljice? Temu smo sledili od Gyilemsfelsőlok do Čikszentdomokoša in naprej do Háromszéka.