Svet jazza

Če obstaja ena slika iz zgodovine naše sodobne umetnosti, ki je izstopila iz ozkega kroga njenih občudovalcev in postala del pop kulture, je to prizor Toma Gotovca, kako gol hodi po zagrebški Ilici, izvajajoč svoj performans "Zagreb te ljubim" novembra 1981. Gotovac pa se je zapisal tudi v veliko širši spomin: je eden najpomembnejših umetnikov s teh prostorov, avtor, čigar performansi, videodela in eksperimentalni filmi so mednarodno priznani. Morda je manj znano, koliko je njegovo življenje in delo zaznamoval jazz, ki ga je oboževal enako kot ameriški film. Jazz ga je tako rekoč oblikoval in je globoko prepleten z njegovo umetniško produkcijo, bodisi kot zvočna podlaga številnih njegovih filmov, bodisi kot neposredna tema, zlasti v obliki posameznih glasbenic in glasbenikov, ki jih je občudoval. Med njimi so predvsem Glen Miller in Billie Holiday, pa tudi Count Basie, Duke Ellington, Ella Fitzgerald, Art Blakey in drugi. Ob razstavi v zagrebškem Muzeju sodobne umetnosti z naslovom "Tomislav Gotovac a.k.a. Antonio G. Lauer: Vzpenjajoče se padajoča genealogija" je v dvorani Gorgona potekal tudi koncert skupine B's FUNstallation in pevke Maje Rivić, s katerim so se poklonili jazzu kot Gotovčevi veliki ljubezni in navdihu. Bila je to priložnost pokukati v Gotovčevo zapuščino v Inštitutu Tomislav Gotovac in izvedeti iz prve roke od vodje Inštituta Darka Šimičića, prijatelja in umetnika Nenada Robana, Žarka Vijatovića, filmologa Hrvoja Turkovića in Nikice Gilića, na kakšen način sta bila Tomislav Gotovac in jazz povezana. Sodelavci: Davor Hrvoj, Lujo Parežanin