ICT na TI (E101)

V novi oddaji ICT na Ti je gost Marko Dagelić iz podjetja Datum, ki se pozicionira kot domači vertikalni integrator za poslovno uporabo umetne inteligence, podatkovno infrastrukturo, oblak in orkestracijo agentov AI. V pogovoru se odpira vprašanje, kako AI iz faze testiranja, igranja z velikimi jezikovnimi modeli in posameznih orodij prehaja v resno poslovno infrastrukturo, zlasti v panogah, kjer so podatki občutljivi, regulirani in strateško pomembni. Dagelić pojasnjuje, da Datum ni nastal kot odgovor na kratkoročni tehnološki trend, temveč iz prepoznanega prostora na trgu, kjer podjetjem primanjkuje celovita rešitev. Njihov pristop se začne pri podatkovnem centru, nadaljuje prek oblaka in programske orkestracije, nato platforme za orkestracijo agentov, konča pa z integracijo konkretnih poslovnih procesov pri uporabniku. Ključna ideja ni v tem, da bi se uporabnik obremenjeval z vprašanjem, kateri model AI je v ozadju, temveč da dobi funkcionalen rezultat, nadzorovane stroške in varno upravljanje podatkov. Velik del oddaje je posvečen suverenosti podatkov. Dagelić poudarja, da ni dovolj, da se podatkovni center fizično nahaja v Evropi, če nad podjetjem in infrastrukturo obstaja pravni ali lastniški okvir zunaj Evrope. V tem smislu Datum poudarja hrvaško lastništvo, lokalno infrastrukturo in nadzor nad podatki kot ključne elemente za podjetja, ki ne želijo tvegati, da bi njihovi poslovni, finančni ali zdravstveni podatki končali zunaj njihovega nadzora. To je še posebej pomembno v zdravstvu, finančnih storitvah, telekomunikacijah, zavarovalništvu, fintechu in drugih reguliranih panogah. V oddaji teče beseda tudi o tem, zakaj umetna inteligenca ni čarobno orodje, ki bi ga lahko preprosto priključili na kateri koli poslovni sistem. Prvi korak pogosto ni sama AI, temveč urejanje podatkov, analiza poslovnih procesov in ugotavljanje, kje ima avtomatizacija sploh smisel. Dagelić navaja, da imajo številne organizacije podatke razpršene po različnih sistemih, mapah, storitvah in repozitorijih, zato je treba pred resno uporabo agentov razumeti, kje se podatki nahajajo, kdo do njih dostopa in kako kakovostno so strukturirani. Poseben poudarek je namenjen povračilu naložbe. Datum po Dagelićevih besedah ne želi uporabnikov uvajati v dolgotrajne in nejasne IT projekte, temveč jim pokazati hitro merljivo vrednost prek pilotnih projektov in konkretnih procesov. Na primer, agent AI lahko prevzame trijažo velikega števila prejetih e-poštnih sporočil, prepozna, ali gre za poizvedbo medijev, uporabnikov, partnerjev ali finančno vprašanje, ter ga takoj usmeri na pravi naslov ali poda osnovni odgovor. Tisto, kar je v nekaterih organizacijah trajalo dneve, se lahko skrajša na minute ali ure. Drugi del oddaje širi temo na evropsko infrastrukturo AI, rast cen strojne opreme, vse večje povpraševanje po zmogljivostih GPU in potrebo, da Evropa razvije lastne tovarne AI. Dagelić govori o pomenu Mistrala, evropskih pobudah za suverenost podatkov ter načrtih Datuma in partnerjev za razvoj infrastrukture, ki bi podprla domači in regionalni ekosistem AI. V tem kontekstu se Datum vidi kot platforma, ki lahko pomaga zagonskim podjetjem, raziskovalnim centrom, javnemu sektorju in podjetjem pri razvoju lastnih modelov in aplikativnih rešitev ob nadzoru stroškov in podatkov. Oddaja odpira tudi vprašanje uporabe AI v javni upravi in javnem zdravstvu. Dagelić navaja, da bi agenti lahko znatno pospešili procese, kot so preverjanje dokumentacije, prijave na razpise ali obdelava zahtevkov, pri čemer človek še naprej ostaja v nadzorni vlogi. S tem se ne govori le o avtomatizaciji, temveč o dejanskem pospeševanju sistema, ki danes pogosto porabi preveč časa za administrativna preverjanja in ročno obdelavo podatkov.