ICT na TI (E103)

V novi oddaji ICT na Ti je gost Mario Gudelj, vodja projekta Pantheon, enega najambicioznejših AI podatkovnih centrov v Evropi in na svetu, katerega končna vrednost naložbe je ocenjena na več kot 50 milijard evrov. Oddaja prinaša pogovor o tem, zakaj podatkovni centri nove generacije niso več le projekti IKT, temveč predvsem energetski, infrastrukturni in strateški projekti, ki lahko dolgoročno spremenijo položaj Hrvaške na evropskem digitalnem zemljevidu. Gudelj, ki ima dolgoletne izkušnje v energetiki in vodenju HOPS-a, pojasnjuje, da je treba podatkovne centre danes obravnavati skozi količino energije, ki jo bodo porabili. Pri projektu Pantheon govorimo o priključni moči do enega gigavata, wat takšen kampus spreminja v eno največjih energetskih vozlišč na Hrvaškem in v regiji. Prav zato prvi del oddaje odpira vprašanje, kako zagotoviti dovolj električne energije, kako zgraditi potrebno omrežno infrastrukturo in kako vse to umestiti v obstoječi regulativni okvir. Poseben poudarek je namenjen dejstvu, da projekt ne računa le na obstoječo infrastrukturo, temveč vključuje izgradnjo novih 400-kilovoltnih daljnovodov v skupni dolžini skoraj 300 kilometrov, nove velike transformatorske postaje in energetskih transformatorjev. Ta infrastruktura po izgradnji v skladu z veljavnimi pravili prehaja v sistem hrvaškega operaterja prenosnega sistema, kar pomeni, da projekt za seboj pušča trajno energetsko vrednost za Hrvaško, ne glede na prihodnji razvoj samega podatkovnega centra. V oddaji podrobno govorijo tudi o časovnem okviru projekta. Pred začetkom gradnje je treba zaključiti presojo vplivov na okolje, pridobiti mnenja pristojnih institucij, pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter skleniti pogodbo o priključitvi. Prva lopata se pričakuje najpozneje v drugi polovici leta 2027, medtem ko naj bi bila ključna energetska infrastruktura in prvi deli podatkovnega centra pripravljeni na obremenitev in uporabo v začetku leta 2029. Drugi pomemben del oddaje se nanaša na zeleno energijo. Projekt vključuje veliko sončno elektrarno za lastne potrebe na zasebnem zemljišču s površino med 550 in 600 hektarji. Ta naj bi pokrivala približno deset odstotkov letnih energetskih potreb podatkovnega centra, medtem ko je cilj preostalo energijo zagotoviti iz obnovljivih virov, vključno s sončnimi in vetrnimi elektrarnami, geotermalnimi viri in hidroelektrarnami. S tem se Pantheon predstavlja kot zeleni AI podatkovni center, usklajen z evropskimi podnebnimi in energetskimi cilji. Oddaja odpira tudi vprašanje same velikosti kampusa. Načrtovani kampus se bo razprostiral na približno 120 hektarjih in bo vključeval pet posameznih podatkovnih centrov, energetske objekte, hladilne sisteme, elektro-strojno infrastrukturo, ceste, parkirišča in javno gasilsko enoto. Gudelj ob tem poudarja, da se bo moral projekt uskladiti s strogimi predpisi, vključno z vprašanji vode, hlajenja, varstva okolja, prometa in varnosti. Pogovor se ukvarja tudi s telekomunikacijsko komponento projekta. Za takšen hiperskalni podatkovni center so potrebne tri neodvisne optične povezave zelo visoke zmogljivosti, povezane z evropskimi vozlišči, kot so Berlin, Budimpešta, Dunaj in Milano. S tem Pantheon ne zahteva le elektrike in zgradb, temveč tudi popolnoma novo raven povezljivosti. V sklepnem delu oddaje govorijo o velikem povpraševanju po infrastrukturi za umetno inteligenco (AI), rasti cen strojne opreme, zmogljivosti GPU in komponent ter zanimanju globalnih uporabnikov. Projekt Pantheon se tako pozicionira kot morebitna hrvaška vstopnica v novo fazo evropske infrastrukture za umetno inteligenco, v kateri bodo razpoložljivost energije, optike, zemljišč in regulativno pripravljenih lokacij postali enako pomembni kot sama računalniška oprema.