ICT na TI (E100)

Jubilejna 100. TV-oddaja ICT na Ti je bila posvečena eni najpomembnejših tem za hrvaško gospodarstvo in družbo: prihodnosti izobraževanja v času umetne inteligence, demografskega upada in velikih sprememb na trgu dela. Sogovornik v oddaji je bil Mislav Balković, predsednik HUP-a in rektor Univerze Algebra Bernays, ki izobraževanje vidi kot ključen pogoj za konkurenčnost in kot sistem, ki mora hitreje dokazovati lastno ustreznost. Prva težava, na katero opozarja Balković, ni tehnološka, temveč demografska. V takšnih okoliščinah mora izobraževanje zagotoviti višjo raven uporabnega znanja, saj mora manjše število ljudi ustvarjati kompleksnejše izdelke in storitve z višjo dodano vrednostjo. Če domači sistem ne bo konkurenčen, bi se del mladih lahko izobraževal v tujini in tam tudi ostal. Umetna inteligenca dodatno povečuje pritisk na izobraževalne ustanove. Balković meni, da strah pred UI obstaja, ker je hitrost sprememb izjemno velika, današnji razvoj pa ne zajema več le programske opreme, temveč tudi agentske sisteme in humanoidno robotiko. Repetitivna dela so najbolj izpostavljena spremembam, vendar se vpliv vse močneje kaže tudi v programiranju, analitiki, komunikaciji in kreativnih procesih. Zato vprašanje izbire kariere postaja kompleksnejše, varnejši odgovor od ugibanja prihodnjih poklicev pa je razvoj prilagodljivosti, razumevanja in radovednosti. Pri tem Balković ne sprejema teze, da bodo strokovna znanja postala nepomembna, ker bodo odgovore dajala orodja UI. Komunikacija, kreativnost in kritično razmišljanje so nujni, vendar ne morejo nadomestiti razumevanja stroke. Brez temeljnih znanj uporabnik tehnologije ne more oceniti kakovosti dobljenega rezultata niti razumeti, kje orodje dela napake. Posebej pomembno je vprašanje preverjanja znanja. Balković meni, da je napačna smer poskušati odkriti, ali je neko seminarsko nalogo, domačo nalogo ali programsko kodo izdelala umetna inteligenca. To izobraževanje spreminja v igro mačke in miši, saj UI ne proizvaja klasičnega plagiata, temveč rekombinira vsebine iz velikega števila virov. Preverjanja znanja morajo zato imeti del, ki brez interneta, s pogovorom, papirjem in svinčnikom preverja razumevanje konceptov, pa tudi del, ki dopušča tehnologijo in zahteva reševanje kompleksnejših problemov. Takšna sprememba ne more biti prepuščena le posameznim učiteljem. Balković navaja, da se je Algebra Bernays odločila za organiziran pristop, saj se sprememba nanaša na stotine predmetov, učiteljev in načinov dela. Če ustanova procesa ne vodi sistematično, lahko študenti formalno opravijo izobraževanje, vendar z resnimi vrzelmi v razumevanju. To je težava tako za zasebne institucije kot za javni sistem. V pogovoru je bilo odprto tudi vprašanje učinkovitosti hrvaškega izobraževalnega sistema. Balković opozarja, da ima Hrvaška strategije, ki niso bile v zadostni meri izvedene, zlasti v delu objektivnejšega vrednotenja znanja v osnovni šoli. Brez pravočasnih povratnih informacij učenci težje prepoznajo svoje dejanske prednosti in slabosti, kar se lahko kasneje odrazi v napačni izbiri študija in visokem osipu v prvem letniku. Hkrati se odpira vprašanje kakovosti in usklajenosti vpisnih kvot s potrebami gospodarstva.