Eco

Oddaja prinaša vse ključne informacije iz sveta politike, gospodarstva, znanosti in tehnologije.

Valček z zmajem - Težaven ples Evrope s kitajsko gospodarsko velesilo. Kitajska avtomobilska tovarna na Madžarskem, kitajski vlaki na progi Westbahn, kitajska elektronika v vsakem gospodinjstvu - Kitajski ekspanzijski tečaj je že leta uspešen in postavlja evropsko gospodarstvo pod pritisk. Tudi zato je zvezni kancler Christian Stocker na diplomatski misiji v Srednjem kraljestvu. Neenaki konkurenčni pogoji namreč izkrivljajo trg: kitajska država močno subvencionira številne izdelke, zaradi česar domači proizvajalci ne morejo dohajati cen. Ali Kitajska v plesu za tržni delež in vpliv še naprej določa ritem? Se bo Evropi spodrsnilo? Ali pa bi na koncu morda celo lahko imeli koristi od kitajske strategije? Poročilo: Ines Ottenschläger, Martin Steiner. Velike obljube - Kaj se je zgodilo z reformnimi načrti nove vodje WKO? Ne le domačemu gospodarstvu, tudi v gospodarski zbornici je bilo razpoloženje že boljše. Pred enim letom je moral Harald Mahrer kot vodja WKO odstopiti po večtedenskih kritikah zaradi visokih plačnih povišanj v zbornici in bogatih odpravnin za vodilne funkcionarje. Takrat ga je nasledila tirolska žičničarska podjetnica Martha Schultz - z velikimi obljubami: kritiko želijo vzeti resno, postati učinkovitejši in si tako ponovno pridobiti zaupanje članov. Samo v zvezni zbornici so v preteklih mesecih ukinili 200 delovnih mest, članarine pa naj bi se znižale. Toda kaj je z nujno potrebnimi strukturnimi reformami, ki jih trenutno znova zahteva računsko sodišče? Se lahko nova predsednica uveljavi proti vplivnim deželnim zbornicam? Poročilo: Lisa Lind. Zeleno, bolj zeleno, zeleno jeklo - Ali milijardni stavi industrije grozi propad? To je stava na prihodnost: da bi privarčevali CO2, evropska jeklarska industrija vse bolj stavi na zeleno jeklo - torej jeklo s posebej majhnim odtisom CO2. To naj bi uspelo s prehodom s plavžev na premog na električne obločne peči. Tudi avstrijski jeklarski velikan Voestalpine že samo v prvem koraku vlaga 1,5 milijarde evrov v preobrazbo. Vendar obstaja tudi druga plat: prehod na električno energijo izjemno povečuje porabo elektrike. Ob tem je elektrika v Evropi v mednarodni primerjavi že tako draga. Kdo bo torej na koncu nosil ogromne stroške, če infrastruktura zaostaja, kupci pa (zaenkrat) še zavračajo zeleni pribitek? Poročilo: Ines Ottenschläger.