Reportaža

Ekipa oddaje se vrača s preiskavami in poglobljenimi poročili o politiki, gospodarstvu in družbi.

Yilmaz Gülüm predstavlja "Report" z naslednjimi temami: Naborništvo pred reformo: je daljše služenje rešitev? Je treba v Avstriji reformirati naborništvo, da bi bila država dolgoročno sposobna obrambe? Strokovna komisija trenutno razpravlja o možnih spremembah – v ospredju sta podaljšanje osnovnega vojaškega roka in obvezne vaje rezervne sestave. Report je en dan spremljal nabornike pri njihovem usposabljanju in pokaže, kako razmišljajo o daljšem služenju – in kateri ukrepi po njihovem mnenju res delujejo, da bi za avstrijsko zvezno vojsko pridobili več mladih. A ne primanjkuje kadra le vojski: tudi v civilnem služenju se soočajo s pomanjkanji. Morebitno podaljšanje tudi tam sproža razprave. Kako se postavlja politika – in kaj pravijo mladi, ki jih to zadeva? Poroča Vanessa Böttcher. V intervjuju z Evo Linsinger: ministrica za obrambo Klaudia Tanner, ÖVP. Kaznovana: trojna koalicija v anketnem padcu Pred nekaj več kot enim letom so prva sondirna pogajanja med ÖVP, SPÖ in NEOS propadla zaradi spora. Tudi FPÖ in ÖVP nato ne najdeta skupnega jezika. Pol leta po volitvah je bila marca nato zaprisežena prva trojna koalicija v Avstriji. Toda katastrofalne javne finance in napeta gospodarska situacija puščata komaj kaj manevrskega prostora; velikih reform in naložb ni. Prebivalstvo dela vlade ne nagrajuje – nič ne spremeni niti poskus treh vladnih strank, da bi nastopale čim bolj usklajeno. Rezultati ÖVP in SPÖ v anketah strmo padajo, NEOS pa stojijo na mestu. FPÖ ima od tega korist in v vseh anketah izrazito vodi. Je preobrat mogoč? Poročajo Sophie-Kristin Hausberger, Laura Franz in Martin Pusch. 1 država, 9 pasjih pravil: je bulterier v Zgornji Avstriji nevarnejši kot na Koroškem? Za okornim pojmom "upravna reforma" se med drugim skriva želja, na deželni ravni poenotiti številne različne zakone. Kako težko bi to lahko bilo za trenutno vlado, kaže preprost primer psa. Saj "najboljši človekov prijatelj" nas ne deli le na več kot pol milijona lastnikov ter na tiste, ki se psov bojijo, temveč razdvaja tudi zvezne dežele: vsaka zvezna dežela ima namreč svoj zakon o psih. Prepričljivih razlogov za to ni. Številni pasji ugrizi s hudimi posledicami – zadnji šele v začetku oktobra v Zgornji Avstriji – niso enotno evidentirani; zgolj ekstrapolacija ocenjuje zaskrbljujočo številko 3500 pasjih ugrizov v preteklem letu. Emanuel Liedl in Alexandra Nöbauer sta poskušala ugotoviti, zakaj so bulterierji na Koroškem ocenjeni kot manj nevarni kot v Zgornji Avstriji in kako bi lahko eno samo pasje pravilo delovalo po vsej državi.