Reportaža

Tedenska predstavitev vsebin iz lokalnega okolja. Voditeljica Špela Pokeržnik gosti športnike, glasbenike, politike in vodje društev.

Yilmaz Gülüm predstavlja "Report" z naslednjimi temami: Prepoved naglavnih rut – nervoza narašča. Od ponedeljka po vsej Avstriji velja prepoved naglavnih rut za deklice, mlajše od 14 let. Ob kršitvah staršem grozijo denarne kazni do 800 evrov. Medtem ko vlada govori o nujnem koraku za zaščito otrok in enakopravnost, islamska verska skupnost v tem vidi poseg v temeljne pravice in svoboščine. Prepoved naglavnih rut namerava izpodbijati pred ustavnim sodiščem. Ne glede na pravne pomisleke na prizadetih šolah narašča nervoza. Kopičijo se različni pozivi k bojkotu – zaenkrat še z negotovimi posledicami. Kako je prepoved sprejeta na terenu – in kako realno je, da bo tokrat vzdržala? Barbara Krivanek in Martin Pusch sta bila na poti ob začetku šolskega leta. Zvezno tožilstvo: pravosodje se upira. To naj bi bil paradni projekt pravosodne ministrice iz vrst SPÖ Anne Sporrer. Vendar kritike osnutka za neodvisni vrh tožilstva ne bi mogle biti večje. Prejetih je bilo več kot 800 stališč, "kdo je kdo" domačega pravosodja pa ostro nasprotuje osnutku. Bistvo kritike: če bo zvezno tožilstvo uvedeno, kot je predvideno, bi se odprla vrata političnemu vmešavanju. Pri tem pa je bil cilj ravno nasproten. Pravosodna ministrica se je želela sama odpovedati pristojnostim dajanja navodil in kot vrh tožilstva vzpostaviti neodvisno institucijo. To bi bilo povsem smiselno, kot kaže pogled v zgodovino pravosodja – odmevni primeri so poskrbeli za sporna navodila, najbolj znan med njimi: v postopku glede potopljene ladje Lucona je pravosodni minister ocenil, da je "juha preveč redka". Število navodil se je zmanjšalo, glavni cilj zveznega tožilstva pa je preprečiti že vsakršen videz političnega vplivanja. Zakaj pravosodna ministrica poskuša ta projekt uveljaviti kljub široki kritiki? In kako namerava doseči potrebno dvotretjinsko večino v parlamentu? Analizirata Laura Franz in Patrick Gruska. Kaj dela FPÖ uspešno? FPÖ dosega rekordne rezultate v anketah, Herbert Kickl se vidi na poti v kanclerski urad. Vzpon desnih populistov se je začel pred 40 leti, ko je Jörg Haider na kongresu stranke FPÖ v Innsbrucku prevzel vodenje stranke in nato trajno zaznamoval avstrijsko politiko. Danes je FPÖ močnejša kot kdaj koli prej: vlada v petih zveznih deželah, na Štajerskem ima deželnega glavarja in je na volitvah v nacionalni svet prvič postala najmočnejša stranka. Njen vpliv že dolgo sega prek meja Avstrije: vodja AfD Alice Weidel se vse bolj zgleduje po svobodnjakih – zmagovita AfD želi priti na oblast v nemških zveznih deželah. Toda ali lahko desnopopulistična stranka vlada? Ji lahko afere in bližina skrajni desnici škodijo? Kaj dela FPÖ uspešno – in kdo jo voli? Ulla Kramar-Schmid in Alexandra Nöbauer se ozirata v zakulisje stranke: od njenih zgodovinskih korenin prek vzpona Jörga Haiderja do današnje FPÖ.