Adventni čas – tradicije in običaji v Avstriji

Božični sejmi, božični piškoti, adventni venec – zimsko-čarobno potepanje po vseh avstrijskih zveznih deželah.

Božični sejmi, božični piškoti, adventni venec in številne druge tradicije spremljajo čarobnost "najlepšega časa v letu" in ustvarjajo čar božičnega časa, ki se običajno začne s prižigom prve sveče na adventnem vencu. Številne druge tradicije se po vsej Avstriji negujejo na najrazličnejše načine in se prenašajo na prihodnje generacije. Ljudje muzicirajo, pripovedujejo si zgodbe, negujejo regionalne običaje – in se tako pripravljajo na najlepši praznik v letu. Sprehodi po božičnih sejmih so tu prav tako del tradicije kot peka piškotov, sadnega kruha (kletzenbrot) in pletenic (striezel). Na podeželju se s "Divjim lovom" (Wilde Jagd), krampusovimi teki, "Lösseln" ali "Roateln" še vedno negujejo resnično stari običaji, ki pogosto izvirajo iz poganskih obredov. Adventni čas pa je predvsem tesno povezan z običaji katoliške cerkve; uprizarjanje iskanja prenočišča Marije in Jožefa z glasbeno spremljavo ali prenašanje Marijinih kipov pričajo o živi veri. Raznolikost jaslic, ročno izrezljanih in skrbno negovanih, je še ena značilnost avstrijskega ohranjanja običajev. Med obiski, imenovanimi "Kripperlroasen", občudujejo jaslice svojih sosedov in prijateljev. Predvsem pri manjših otrocih je veliko pričakovanje 24. decembra – Miklavž in krampus sta tu pomembna postaja, ki skrajšata dolgo čakanje na božička (Christkind), ki ima v zgornjeavstrijskem Steyrju svojo pošto. Božična drevesca so pogosto različno okrašena, njihov tradicionalni okras pa je večkrat mogoče razlagati biblično, in pod božičnim drevescem skoraj vedno zazveni klasika božičnih pesmi, ki je nastala v Oberndorfu pri Salzburgu. Božična večerja je še ena osrednja točka v vseh družinah. Medtem ko pri nekaterih diši božična gos ali brbota lonec za fondi, pri drugih na mizo pridejo hrenovke s krompirjevo solato ali kislim zeljem. Tudi krap ima na božični večer dolgo tradicijo.