Ameriški narodni parki (E7)

V Arizoni leži najnenavadnejša puščava Severne Amerike. Skrajne temperature, neskončne suše, veter in požrešni plenilci nenehno preizkušajo puščavske prebivalce. A kljub vsem tem neugodnim razmeram je narodni park Saguaro ena izmed najbolj vrstno bogatih puščav na svetu. Sredi puste pokrajine stojijo tihi stražarji, pravi velikani: mogočni kaktusi saguaro – simbol Divjega zahoda. Kaktusi saguaro parku dajejo ime in številnim živalim ponujajo dobro zaščiten življenjski prostor. Narodni park Saguaro je bil ustanovljen leta 1994 za zaščito teh edinstvenih kaktusov in je tako prvi narodni park, ki je bil ustanovljen v dobro določene rastline. Območje pa je bilo pod zaščito že od leta 1934. Posebej spektakularni so gozdovi kaktusov, kjer bodičaste rastline stojijo zelo gosto skupaj. Šele pri dvestotih letih velikani puščave dosežejo svojo polno velikost, skoraj 14 metrov. Druga posebnost parka so ovratničasti pekariji, ki spadajo v družino pekarjev. Izvirajo iz Južne Amerike in so šele pred približno 100 leti našli pot proti severu do Arizone. Na prvi pogled so podobni divjim prašičem, vendar jim niso zares blizu v sorodu. Rdečerjavi novorojenčki morajo biti že drugi dan spretni na nogah in slediti svoji čredi. Resnično skrivnost narodnega parka Saguaro razkrije šele dež: po vlažni zimi se puščava spremeni v morje cvetov. A količina padavin se lahko od leta do leta močno razlikuje in ima po slabi sezoni pogubne posledice za rastlinstvo in živalstvo. Po dobri zimi pa je sicer tako pusta pokrajina odeta v vse mogoče barve – osupljiv prizor. Takšno pisanost preseže le paritveni ples vijoličnokapnih kolibrijev. Ti posebej barviti kolibri jih spomladi privabi vonj cvetočih penstemonov – rastlin, sorodnih trpotcu. Njihov nektar je pomemben vir energije za majhne ptice. Samice gradijo drobna gnezda iz rastlinskih vlaken, lišajev in perja, ki jih skupaj držijo s pajčevino. Skalnata območja parka so kraljestvo klopotače, ki se sonči na razgretih skalah. Ta spoštovanja vzbujajoča kača, prebivalka narodnega parka Saguaro, lahko zahvaljujoč posebnemu čutilu zaznava toplotno sevanje in lovi celo ponoči. Tako ohranja število podgan in miši nizko ter ščiti kaktuse pred objedanjem. Druga svetovno znana žival v narodnem parku Saguaro je roadrunner oziroma cestni tekač. Po puščavi teče z najvišjo hitrostjo do 30 kilometrov na uro. Čeprav zna tudi leteti, se raje preizkuša kot dvonožec.