Čarobni svet dreves (S1 E4)

Macesni so rasli na Zemlji že pred 60 milijoni let. V Švici najdemo večino te drevesne vrste predvsem v Valaisu, v dolinah Ticina ter v Graubündnu. Svetloljubni macesen spada v rod iglavcev in je pionirska drevesna vrsta. Zaradi svojih do dva metra globoko zasidranih korenin je zelo priljubljen kot zaščitno drevo. Evropski macesen zraste do 54 metrov visoko in je lahko starejši od 1000 let. Danes je evropski macesen razširjen predvsem v alpskem prostoru, Sudetih, Karpatih ter jugovzhodni Poljski. V Švici macesni običajno rastejo nad 1400 metri nadmorske višine. Kot pionirska drevesna vrsta se prilagaja lokalnim razmeram in je dobro zaščitno drevo. Zaradi svojih močnih, globokih korenin macesen predvsem v gorah utrjuje gozdna tla, ki so ogrožena zaradi erozije. Je pomemben element v notranjealpskem zaščitnem gozdu. Njegova debela skorja ga dodatno označuje kot "odbijač" pri padajočem kamenju. V mešanih gozdovih ga zato radi spodbujajo. Zaradi svojega dobro obdelovalnega in trajnega lesa je zelo cenjen. V nižjih legah ga je treba v mešanih gozdovih negovati, ker mu tam jelke in smreke jemljejo potrebno svetlobo. Vremensko odporen, težak macesnov les se uporablja v notranji opremi, gradnji cest, mostov in ladij ter pri vodnih delih. Pod vodo postane trd kot kamen. Priljubljen je tudi kot les za skodle. Poleg tega je macesen z gozdarskega vidika dragocena drevesna vrsta. Tako kot večina dreves živi v simbiozi z glivami. Mastna macesnova semena so mnogim pticam vir hrane. Poseben pomen ima macesen v alpskih dolinah: živina se lahko dobro prehranjuje z obilno rastočo travo pod svetlimi, senčnimi krošnjami macesnov. Pod gostimi, zimzelenimi vejami smrek pa bi trava komaj rasla. Kot edini iglavec se macesnove iglice jeseni obarvajo zlato rumeno in na koncu povsem odpadejo. S to strategijo macesen brez poškodb preživi zimo. Zaradi svojih zaščitnih moči je bil macesen že zgodaj kultno čaščen. V antiki je veljal za sveto drevo. Macesnu pripisujejo tudi zdravilne učinke. Najbolj znana je terpentinska smola, znana tudi kot "beneški terpentin": mazilo iz macesnove smole naj bi bilo učinkovito proti putiki, išiasu, revmi, nevralgiji, prehladom, motnjam prekrvavitve in okužbam.