Gorski svetovi (E2)

Najdaljša gorska veriga na Zemlji se razteza vzdolž zahodne obale Južne Amerike. Andi potekajo skozi sedem držav in tvorijo svoj lasten kozmos s tisočletnimi tradicijami. Dokumentarec ponuja vpogled v ta skriti svet: od Kolumbije do Ognjene zemlje se avtor ZDF Christoph Röckerath potaplja v življenje prebivalcev Andov. Sprašuje se, kako ljudje varujejo in ohranjajo svojo kulturo ter identiteto. Potovanje se začne v zelenem višavju Kolumbije. Že tisočletja koka, sveta in zdravilna rastlina staroselcev, spremlja življenje v Andih. Vendar je bila v zadnjih desetletjih koka oropana svojega tradicionalnega pomena in spremenjena v kokain. Ena izmed domorodnih podjetnic si je zdaj povrnila lastno dediščino in iz rastline izdeluje čaje proti višinski bolezni, mazila in celo pivo. Pri tem se bori ne le proti stigmi smrtonosne droge, temveč tudi proti mogočnim prehrambnim korporacijam. V Ekvadorju poskušata dva mlada biologa rešiti zadnje kondorje. Močna državna žival je ogrožena zaradi izumrtja. Ure in ure vztrajata v ledenih višinah v senci mogočnih vulkanov okoli Quita, da bi ujela preostale živali in jih opremila z oddajniki. Južneje, v argentinski provinci Jujuy, Claudio sanja, da bi na 3600 metrih v najvišji vinski kleti na svetu, skriti v starem rudniku, ustvaril najboljše rdeče vino na svetu. "Iz naročja Pacha Mama, matere Zemlje," pravi Claudio. "Tukaj vino leži v tišini, v miru, je esenca miru." Esenca Andov, ki zaznamuje njegovo življenje. "Andi so bili prvo, kar sem videl, ko sem prišel na svet, in naj bodo zadnje, kar bom videl, ko ga bom zapustil." Na drugi strani gora – v Peruju – duhovi in bogovi sklepajo pragmatično koalicijo, ki je tako značilna za Ande. Vsako leto junija romajo tisoči na 5000 metrov višine. Največje romanje v Peruju združuje izvorne rituale in tradicije Inkov s krščansko vero. Na gori praznujejo krščanske maše in še vedno molijo tudi k sončnemu bogu. Andi niso le vrhovi, tudi njihove globine skrivajo skrivnosti. José Luiz iz Santiaga de Chile je ugotovil, da je potomec staroselskega ljudstva Selk'nam, ki uradno velja za izumrlo. Nekoč so naseljevali Ognjeno zemljo na jugu in otoku dali ime, ko je raziskovalec Magellan z morja videl njihova taborna ognjišča. S prihodom belca je prišla smrt. Predvsem ovčerejci so lovili staroselce. V začetku 20. stoletja so veljali za iztrebljene. Spremljamo Joséja Luiza na Ognjeno zemljo. To je čustveno potovanje k lastni identiteti in vprašanju, kako naj se država sooči s svojo preteklostjo. Na uradnem koncu sveta, onkraj najjužnejšega mesta na Zemlji, argentinskega Ushuaie, se gore počasi potapljajo v ledene vode južnega Atlantika. Na dnu zadnjih dolin kraljuje veličastni morski pajek. Mednarodno znana delikatesa in vsakdanji kruh tradicionalnih ribičev. In tako se film konča na morju, obkrožen s pingvini in kiti, v senci zadnjih iztekajočih se Andov.