Habsburžani v Evropi: Zadnji sijaj

V 19. stoletju doživlja Habsburško cesarstvo obdobje blišča in kriz.

V času dvojne monarhije Avstro-Ogrske se je Dunaj razvil v cesarsko metropolo in pridobil nezamenljivo, značilno habsburško podobo. Za 19. stoletje so bile značilne epohalne spremembe. Avstrijsko cesarstvo se je po napoleonskih vojnah izoblikovalo kot pomembna evropska sila. Železnica je povezala oddaljene kraje v večetničnem cesarstvu, številna mesta pa so zgrajena v cesarskem in kraljevskem slogu. Dokumentarni film "Habsburžani v Evropi - Zadnji sijaj" prikazuje spremembe v 19. stoletju, ki so pretresle habsburško cesarstvo in vladajočo dinastijo postavile pred velike izzive. Zajema vse od reorganizacije Evrope po Dunajskem kongresu in revolucije leta 1848 do spora med velikima nemškima silama Avstrijo in Prusijo, širjenja železnic in narodnostnega vprašanja. Štirje avstrijski cesarji so odločali o usodi monarhije od njene ustanovitve do konca habsburške vladavine v Evropi po prvi svetovni vojni leta 1918. Film prikazuje, kako so se avstrijski cesarji Franc I., Ferdinand I., Franc Jožef I. in nazadnje Karl I. odzvali na izzive svojega časa. Vojne proti Italiji, Prusiji in na Balkanu pretresejo cesarstvo, ki se hkrati razvija v sodobno, glamurozno državo. Srednjeveški Dunaj je postal utripajoče kozmopolitsko mesto, Hofburg so razširili v cesarskem slogu in zgradili veličastno Ringstrasse s palačami. Tudi mesta, kot sta Budimpešta in Trst, so kmalu zasijala v novem cesarskem sijaju. Ob novi železnici so zgrajena plemenita zdravilišča in letovišča, kot sta Pörtschach ob jezeru Wörthersee ali Abbazia (Opatija) ob Jadranu. To so bili kraji, kjer so se srečevale najvidnejše osebnosti habsburškega cesarstva. Filmsko potovanje vodi tudi do pomembnih in priljubljenih habsburških rezidenc, do gradov, ki jih obnavljajo ali pa zadnjič zasijejo v cesarskem sijaju. Od gradu Miramare pri Trstu se potovanje nadaljuje v Son Marroig, podeželsko rezidenco Ludvika Salvatorja Avstrijsko-Toskanskega na Majorki, in nazadnje na Češko, kjer je grad Brandeis ena najpomembnejših habsburških rezidenc. V cesarski vili v Bad Ischlu prapravnuk cesarja Franca Jožefa Valentin Habsburg-Lothringen pripoveduje o srečnih dneh, ki jih je tam preživljal Franc Jožef, in nas popelje v kabinet, kjer je cesar leta 1914 podpisal vojno napoved Srbiji. Na gradu Artstetten v Spodnji Avstriji Alix de La Poëze d'Harambure-Fraye popelje po zasebnih sobanah svojega prapradedka, prestolonaslednika Franca Ferdinanda, čigar atentat v Sarajevu je povzročil izbruh prve svetovne vojne in s tem konec habsburške monarhije.