Hotela sva na morje

Vzhodna Nemčija v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Vzhodnonemška obveščevalna služba Stasi nadzira vse, tudi ladjedelnico, v kateri sta zaposlena dva mlada pristaniška delavca, Cornelis Schmidt in njegov dober prijatelj Andreas. Mladeniča sanjarita, kako bosta postala mornarja in tako vsaj posredno, na vzhodnonemški ladji, spoznala svet, ki je bil za prebivalce vzhodnega bloka že nekaj desetletij povsem zaprt in neznan. Cornelis in Andreas želita odpluti v svet tudi zaradi ubornega vsakdana, ki ga prinaša posovjetska vzhodna Nemčija, s sivino in depresijo vred. Stasijevi vsepričujoči predstavniki poznajo namene obeh prijateljev in jih na svoj način, s korenčkom in palico, tudi vzpodbujata. Vendar bi morala prijatelja, če želita zares odpluti v svet, storiti nekaj grdega, nekaj nemoralnega; priskrbeti dokaze in obtožiti svojega delovodjo Mathiasa, da namerava prebegniti na zahod. To pa je dejanje vprašljive moralne vrednosti, ki oba prijatelja postavi pred veliko preizkušnjo …