Italijanski otoki (E7)

Sulciški arhipelag leži pred jugozahodno obalo Sardinije in obsega otoke Sant'Antioco, San Pietro ter več manjših nenaseljenih otokov. Oddaja "Otok Italije" jih predstavlja. Na obeh otokih je veliko za odkriti. Živalski svet sulciškega arhipelaga je na primer edinstven: tam živijo največje školjke Sredozemlja, doma so rožnati flamingi, vsako leto pa mimo potujejo tisoči rdečeplavutih tunov. Sant'Antioco je glavni otok arhipelaga in četrti največji v Italiji. Otok je poseljen že od 5. tisočletja pred Kristusom. Različni osvajalci so pustili svoje sledi: arheološke najdbe in grobišča Feničanov, Kartažanov in Rimljanov si je mogoče ogledati na Sant'Antiocu. Vendar pa otok ni zanimiv le kulturno, temveč tudi naravno: na eni strani so plitvi, lagunski bregovi, obsežne slane travnike, kjer živi rožnati flamingo, in čudovite peščene plaže. Na drugi strani pa so skalnate in strme obale. Pod vodo se na morskem dnu med Sant'Antiocom in Sardinijo razprostira velika trata neptunije, neke vrste morski gozd. V njem živi največja školjka Sredozemlja: izumrtju grozeča Pinna nobilis. Pridobivanje in obdelava niti iz Pinna nobilis, imenovane "bisus" ali "školjčna svila", ima na Sant'Antiocu tisočletno tradicijo. Na manjšem otoku San Pietro živi večina izmed več kot 6000 prebivalcev v pristaniškem mestecu Carloforte, ki je bilo izbrano za enega najlepših krajev v Italiji. Na San Pietru še vedno poteka "Mattanza", tradicionalni lov na tune. Vsako leto spomladi tisoče rdečeplavutih tunov na poti do svojih drstišč ujamejo s to starodavno metodo lova, z velikimi vršami, mišično močjo in ročnimi spretnostmi. To je vrhunec, ki se ga udeleži veliko domačinov in turistov.