Ljudje od blizu

Georg Stallnig je učitelj plesa. Je pa tudi malo negovalec starejših, socialni delavec, fitnes trener in terapevt za pare. Celo najstniki ga imajo za kul. Vse tisto zadržano, nerodno in prisiljeno, tisto nekoliko zastarelo, kar se morda povezuje s plesnimi šolami, pri Georgu Stallnigu ne obstaja. On spravi vsakogar do plesa. Georgu Stallnigu ne gre le za valček, foxtrot, sambo, ne gre mu le za pravi korak ali za šov, zanj gre tudi za to, da plešemo v sebi. Gre mu za nekaj res velikega: za življenje, za srečo in skupnost, za trenutek. Biti svoboden. Stallnig, ki je leta 1989 kot begunec preko Madžarske iz Vzhodne Nemčije prišel v Köln, želi dati občutek varnosti. Varnost, da se nihče ne osmeši, če pleše. Tako na primer osrečuje moške, ki v nobenem primeru niso hoteli obiskovati plesnega tečaja. Ali pa v "Razigrani uri z Georgom" spravi k plesu starejše ljudi, ki trpijo za demenco. Najstniki z njim plešejo foxtrot, v šolah pa se otroci prerivajo za to, da bi bili z njim, ko vodi "gibljiv odmor".