Nacistični rop umetnin: iskanje pravice

Ogromen rop nacistov do danes ni v celoti razjasnjen: organizirani rop umetnin judovskim družinam, ki so bile iz nacistične Nemčije prisiljene k izselitvi. Do danes dediči iščejo svoje premoženje, pogosto zaman. Judovskim družinam, ki so takrat zapustile Nemčijo, je bilo obljubljeno, da bodo lahko odnesle svoje premoženje. A njihovo imetje je pogosto ostalo v državi: tisoči zabojev, t. i. liftvani, so ležali na primer v hamburškem jugozahodnem pristanišču, ki jih je zasegel gestapo. Namesto da bi predmete poslali lastnikom, so jih dali na dražbo. Celotne gospodinjske opreme so šle pod kladivo – med njimi tudi dragocene umetnine. Predmeti so končali pri zasebnikih, v muzejih in pri trgovcih – večina predmetov je do danes izgubljena. Kdo so bili lastniki in kdo kupci? Dokumentarni film "Nacistični rop umetnin – Pozno iskanje pravičnosti" spremlja raziskovalko provenience, ki se posveča razjasnitvi tega zločina in si prizadeva za pravičnost: "Veliki cilj je te predmete vrniti družinam," pravi Kathrin Kleibl. V svojem raziskovalnem projektu – ki ga podpira Nemški center za izgubljeno kulturno premoženje – se podaja na iskanje sledi. Ima eno prednost: nacisti so krivico pedantno dokumentirali. Tisoče strani dražbenih zapisnikov, skladiščnih knjig in računov lahko Kathrin Kleibl preuči – naporno delo. Z njenim delom judovski potomci upajo, da bodo končno spet pridobili svoje premoženje. Družina Koch iz Wiesbadna je morala na primer emigrirati v London. A oba njuna selitvena zaboja – v njiju dragocena zbirka umetnin z deli Nolda, Jawlenskega in Kleeja – nikoli nista prispela. "Kam je izginilo selitveno blago starih staršev?" To vprašanje dediča do danes ne pusti pri miru. Za eno sliko obstaja konkretna sled – vendar številne menjave lastništva in še vedno zaprt umetniški trg otežujejo iskanje. "Če naša generacija ne bo več iskala, bo to poglavje za vedno ostalo v temi," se boji zakoniti lastnik. Tudi vrhunska umetniška zbirka Johanne Ploschitzki iz Berlina je izginila. Njeno selitveno blago, med njim dela priznanih umetnikov, kot so Pissarro, Beckmann in Liebermann, so v Hamburgu tri dni dražili. Skupaj je šlo za 1.500 predmetov. Tudi njeni potomci iščejo še danes. Enega predmeta je Kathrin Kleibl vendarle uspelo znova najti. Leta je tlelo v enem od hamburških muzejev, kupljeno decembra 1941 – na eni od razvpitih dražb. Bo vračanje ukradenega premoženja uspelo?