Potovanje skozi čas (S1 E153)

Berlinski arheolog Matthias Wemhoff se vrača v svet okoli leta 1000 in se sprašuje: Kaj so pravzaprav počeli Maji, ko so Kitajci gradili Veliki kitajski zid? Kaj pa Nemci, ko so Vikingi vzpostavljali obsežno trgovsko cesarstvo? Zakaj sploh obstaja nekaj takega, kot je neistočasnost v razvoju narodov? Prof. Wemhoff pokaže sočasnost stvari, ki si skorajda ne bi mogle biti bolj različne. Prvič na nemški televiziji tako nastaja vzporedna zgodovina človeštva, ki z doživljanjem vabi k začudenju. Okoli leta 1000 živi v Nemčiji 90 odstotkov prebivalstva na podeželju, narod kmetov. Le nekaj naselij štrli kot majhni otoki iz neskončnih gozdov. Rim je že davno propadel. Velikih mest leta 1000 v Evropi ni najti, jih je pa na Kitajskem. Kitajsko cesarstvo, že okoli leta 0 eno najmočnejših imperijev na svetu, okoli leta 1000 zajame modernizacijski val. Gospodarstvo doživi revolucijo, nastajajo prave, velike metropole, prva megamesta človeštva. V Kaifengu živi že skoraj milijon ljudi – največje mesto na svetu, v katerem prevladuje trgovina. To je omogočila iznajdba papirnatega denarja, ki je v Evropo prišel šele 600 let pozneje. Medtem se ob istem času zveza ljudstev odpravlja pisat zgodovino in ustanoviti veliko trgovsko cesarstvo: Vikingi. Čeprav so večinoma na slabem glasu kot brutalni sodobniki, ki podjarmljajo druga ljudstva ter ropajo in požigajo vasi in mesta, so prav Vikingi tisti, ki okoli leta 1000 utemeljijo prvo, zgodnjo obliko demokracije, ki si to ime tudi zasluži. In ne le to: leta 1001 je Viking Leif Eriksson prvi Evropejec, ki stopi na ameriška tla. Le arheologija omogoča takšna spoznanja, saj Vikingi niso zapustili pisnih virov. Niso poznali celovitega pisnega sistema. Ta so bila tedaj redka: na primer fascinantna pisava rongorongo na odročnih Velikonočnih otokih. Popolnoma neodvisno od zunanjih vplivov tu že okoli leta 1000 obstaja pisava, ki do danes ni v celoti dešifrirana. A edinstvena ni le pisava prebivalcev Velikonočnih otokov, temveč so zgodovino zaznamovale tudi njihove znamenite orjaške kamnite glave iz tega časa. Na mehiškem polotoku Jukatan okoli leta 1000 doseže svoje največje razsežnosti kraljestvo Chichén Itzá, ki združuje tako različna ljudstva, kot so Tolteki, Maji in priseljenci iz Mehike. Za razliko od nedostopnih Velikonočnih otokov se ljudje v talilnem loncu Chichén Itzá ne zadovoljijo zgolj s čaščenjem bogov prek ogromnih kipov, temveč žrtvujejo tudi ljudi. Dokaze za to so arheologi našli v podzemnih vodnih jamah, tako imenovanih cenotih. Bizanc okoli leta 1000 ni poznal človeških žrtvovanj, je bil pa pravo in najsijajnejše središče izkazovanja moči v Evropi. Tudi divji Vikingi so na svojih trgovskih in odkrivalskih potovanjih prišli vse do tedaj bleščeče prestolnice Konstantinopla. V najbolj elegantni in impresivni zgradbi celotnega bizantinskega imperija, Hagiji Sofiji, najdemo presenetljive dokaze o tem, kako zelo se je takratni svet že povezal: vrezane rune nekega Vikinga. Kljub vsem neistočasnim razvojem okoli leta 1000 je bilo že čutiti nekaj, kar je danes splošno znano: globalizacija sveta vztrajno napreduje, ves svet postaja vas.