Pravi Švicarji

Pred 30 leti, v jugoslovanskem kulturnem društvu v Badnu, drži mladi Luka Popadić ročno naslikan plakat pred kamero: "V mojem malem srcu sta dve domovini." Ta razdvojenost je znana mnogim otrokom migrantov. Kljub temu se je veliko "secondov", morda prav zato, odločilo za kariero v švicarski vojski. Danes je Popadić srbski filmski ustvarjalec in švicarski častnik – na oboje je ponosen. Zanj vojska pomeni doživeto tovarištvo in pomemben motor za integracijo v švicarsko družbo. V njegovem primeru, saj je zgodaj izgubil starše, je vojska začasno postala celo nadomestna družina. V svojem dokumentarnem filmu "Pravi Švicarji", ki mu ne manjka humorja, ponuja nov vpogled v švicarsko vojsko skozi oči še treh častnikov z migrantskim ozadjem: Saâda, Thurubana in Andrije, ki imajo tunizijske, srilanške in srbske korenine ter ohranjajo močno vez s svojo izvorno kulturo. Skupaj govorijo o notranjih razdvojenostih, rasizmu in občutku dolžnosti, pri čemer postavljajo pod vprašaj predsodke o domovini, pripadnosti in integraciji. Na podlagi svoje osebne življenjske zgodbe Popadić zastavlja vprašanja, ki ne zadevajo le njega, temveč celotno švicarsko družbo: Kaj žene "seconde" k služenju v švicarski vojski in k pripravam na resno situacijo, da bi branili državo, ki jih sprejema le pogojno? Ne izogiba se niti kontroverznim vprašanjem: Bi častniki šli v vojno tudi proti svojim matičnim državam? "Pravi Švicarji" je bil v Solothurnu leta 2024 nagrajen s "Prix du Public". S humorjem vodi kapetan Popadić občinstvo skozi film. Poudarja, da je švicarska vojska njegova najljubša vojska – tudi če črtica na črki C, kljub večkratnim prošnjam, na imenski tablici njegove uniforme ni mogoča.