Prevara in kamuflaža: O umetnikih iz narave

Na primeru vulkanskega otoka, ki leži v oceanu, je prikazano, kako se razvijajo biotopi in populacije.

Počasi, pogosto skozi tisočletja in milijone let – in večinoma po naključju – ena živalska vrsta sledi drugi. Najboljše možnosti za prihodnost ima tisti, ki se najhitreje in najspretneje prilagodi življenjskemu prostoru. Kajti evolucijski razvoj nima načrta, temveč cilj – in ta cilj je življenje in preživetje, tako za posamezno žival kot za celotno vrsto. Poselitev revnih življenjskih prostorov je dolgotrajen proces, odvisen od živalskih populacij in prav tako določen z razvojem flore. Nikoli ni zaključen in ga zaznamujejo stalne naselitve ter izumiranje vrst. Najprej pridejo plenilske živali, nato sledijo plenilci – kajti tudi najmočnejši lovec ne more preživeti, če primanjkuje ustrezne hrane. Zanimivo pri tem je stalno prilagajanje na novo življenjsko situacijo – pri kuščarjih, pticah, metuljih ali hroščih je to pogosto edina možnost, da kot vrsta obstanejo. Pri majhnih populacijah je evolucijski pritisk opazen že po nekaj generacijah: uspešna prilagoditev postane vidna skozi barvne ali druge telesne značilnosti – geslo "prikriti se in zavajati" je postalo načelo uspeha. Dokumentarni film "Zavajanje in prikrivanje – o mojstrih preživetja v naravi" na primeru majhnega, na videz neživega vulkanskega otoka sredi oceana prikazuje, kako se razvijajo biotopi in populacije. Film prikazuje povezave ekosistemov in kako iznajdljiva so lahko nekatera živa bitja: tako so si živali v toku evolucije pridobile bodisi najbolj osupljiva orožja bodisi izjemne sposobnosti za prikrivanje in zavajanje.