Reven, odvisen, zapostavljen: Ženske in denar

Po raziskavi se vsaka tretja ženska v Nemčiji počuti finančno odvisna od države ali partnerja. Tudi z dobro izobrazbo so mnoge ujete v pasti dela s krajšim delovnim časom, revščini v starosti ali socialni pomoči. Melanie, Gisela in Carolin se tako kot mnoge ženske borijo proti minusu na računu. Strukturne ovire, kot so nizko plačilo, pomanjkanje nadomestila za neplačano delo oskrbe, past dela s krajšim delovnim časom in revščina v starosti, otežujejo pot iz finančne stiske – vendar ne odnehajo. "Če bi si lahko kaj zaželela, bi bilo to, da bi enkrat preprosto prespala celo noč brez finančnih skrbi." To je skromna želja samohranilke Melanie, katere izpolnitev pa kljub temu ostaja nedosegljiva. Kljub dobri izobrazbi je že leta odvisna od socialne pomoči, ker 145 ur na teden skrbi za svojega sina, ki ima avtizem. Vsakodnevni boj proti minusu na računu in minusu v življenju, ki nastane zaradi nenehnega pomanjkanja denarja. Začarani krog skrbi, umika, osamljenosti in še več skrbi. Melanie najbolj jezi to, da se za svojo situacijo še sramuje. Zaradi revščine, finančne odvisnosti, občutka odrinjenosti, za kar sploh ni kriva in kar deli z milijoni žensk. "Tudi sama sem odraščala ob samohranilki in si prisegla, da bom stala na lastnih nogah, da bom vedno delala. Nikoli nisem želela biti finančno odvisna. In prav to sem zdaj že leta. Za to nisem naredila mature, za to se nisem izobraževala in nabirala delovnih izkušenj, da bi zdaj tako propadala." Ob pogledu na račun veterinarja Giseli odpovejo noge, najprej se mora usesti. Mački sta vse, kar ima. Toda visokih stroškov za zdravljenje svojih ljubljenih mačkov Schnuffla in Filouja upokojenka ne bo mogla več zmoči. "Res kaže, da bom morala enega oddati," pravi Gisela. "To je težko, ker sem tukaj veliko sama in to sta moja mala puhasta družinska člana." Več kot 35 let je delala polni delovni čas, kot vzgojiteljica, kasneje kot administratorka. Toda kot pri mnogih slabo plačanih tipičnih "ženskih poklicih" pokojnina zdaj ne zadostuje za preživetje. Ker se nikoli ni poročila in že od nekdaj živi sama, mora tudi vse stroške plačevati sama. "Včasih si rečem: Ah, če bi si le poiskala moža, bi imela zdaj več denarja. Toda moški bi pomenil tudi odvisnost." Dejstvo je: brez državnega doplačila k pokojnini in hrane iz ljudske kuhinje Gisela v Münchnu ne bi mogla preživeti. Doma bo tri dni jedla isto enolončnico, da bi si denar za zdravila za mačke dobesedno odtrgala od ust. Kot že tolikokrat. In kljub temu ostaja vprašanje, ali si bo mački še lahko privoščila. Se je pri njej pravkar zaprla tipična past dela s krajšim delovnim časom ali se bo še pravočasno rešila? To se Carolin sprašuje vsak dan, ko med otroško kašico in menjavo plenic poskuša dokončati študij medicine. Trenutno je mama v "patchwork" družini na starševskem dopustu z drugim otrokom, družinske stroške pa trenutno krije predvsem njen mož. Ravno zato, ker ima za seboj že eno ločitev, želi Carolin čim prej spet postati finančno neodvisna. Toda kako, če je nenehno odgovorna za otroke in ji skoraj ne ostane časa za študij? Dilema: če dokonča študij, bo še vsaj štiri leta popolnoma odvisna od moža. Če ostane mama, ki dela le krajši delovni čas za dodaten zaslužek, bodo nastale vrzeli v delovni dobi in nekega dne bo prejemala le nizko pokojnino, tako kot Gisela. "Zame je psihično težko gledati, da on zasluži ves denar, jaz pa trenutno nič. Praktično sem odvisna od moža. In ko greva na primer po nakupih, imam slabo vest, čeprav mi je ne bi bilo treba imeti, saj sva poročena, sva družina." Kako se kot par odločiti pošteno? Za Carolin je to nenehno razpetost med željo biti dobra mama ter željo po samouresničitvi in finančni neodvisnosti. Kako se bo odločila? Bo dokončala študij in ostala zvesta svojim sanjam, da postane neodvisna podeželska zdravnica?