Rockpalast Crossroads: Liga običajnih gospodov

Oglejte si koncerte priznanih glasbenikov v prijetnem klubskem vzdušju.

Glasba za ljudi, ki kdaj pa kdaj pogledajo skozi prste. Njihove pesmi govorijo o dobrem, resničnem in lepem, o kinih, poletju, življenjskem motu Buda Spencerja, Hedy Lamarr, zabavah in sindikatih. Sama Liga navadnih gospodov ima nagnjenost k pretirani skromnosti: "dvanajsta najboljša zasedba zahodnega Hamburga," pravijo o sebi. Nekdo je zvok Lige nekoč opisal kot "glasbeni film noir v barvah, nek torek v duru, agit-pop za ples". To daje DLDGG-mešanico DIY northern soula, (indie) popa, šestdesetarskega beata in česarkoli že. Morda pa se v Ligi in njihovem popu vseeno skriva globlji smisel, ki ga na prvi pogled ne odkriješ, ker so tako prebrisani? Liga navadnih gospodov, ki je leta 2012 nastala iz ruševin pokojnih Superpunk, očara s svojo različico pop glasbe, ki se je z osvežujočo trmo oklepajo. Pogumno so se odtlej usedli med vse stole. Navdihnjeni z idejo prvinskega punka – da za dobro glasbo ni treba biti virtuoz –, že leta izdajajo odlične pop pesmi, močno pod vplivom treh velikih "M-jev": Madness, Motown in Modern Lovers. Z osvežujočo nepopustljivostjo hkrati objemajo in utrjujejo svoj outsiderjski status. Za prilizovanje duhu časa z namenom maksimiranja uspeha nimajo niti volje ali pa, kar je tudi možno, o tem preprosto še niso razmišljali. DLDGG je osvežujoče daleč od sodobnega državnogledališkega in feuilletonskega roka. Vsakič, ko izide nov Ligin album, je, kot bi v nekoliko zatohlem stanovanju na prvi topli spomladanski dan odprli okno in bi v notranjost zapihala čudovito lahkotna sapica.