Severna luč - Življenje v arktičnem krogu (E2)

ZDF-jeva ekipa znova popelje gledalce v negostoljubni svet Arktike z njeno prvinsko lepoto. Svet, ki se spreminja in kmalu ne bo več takšen, kot je bil. Od največjega sistema fjordov na svetu na vzhodu Grenlandije, preko otokov Severozahodnega prehoda, do ogromnih naftnih polj na Aljaski: dopisnik ZDF Johannes Hano in njegova ekipa spoznavajo, kako ljudje živijo na polarnem krogu in kakšna bi lahko bila njihova prihodnost. V Ittoqqortoormiitu živi 350 ljudi, večinoma Inuitov. Naslednje naselje je na sosednjem Islandu, vmes pa je skoraj 800 kilometrov Arktičnega oceana. Ekipa ZDF spremlja inuitsko družino skozi Scoresbysund. Stotine kilometrov potujejo v majhnih čolnih skozi ledeno ploščo, mimo ledenih gora, visokih kot nebotičniki. Na poti srečajo kitolovce, ki so zdaj poleti na lovu za narvali. V svetu, kjer koža narvala in golaž iz polarnega medveda že tisočletja zagotavljata preživetje, so aktivisti Greenpeacea in WWF, ki želijo ustaviti kitolov in lov na polarne medvede, za Inuite grožnja. Na odpravi skozi fjorde ekipa izve, kako podnebne spremembe spreminjajo svet Inuitov. Sprememba, v kateri tudi v tem visokem severu najdejo nekaj pozitivnega: "Led se razbije mesec dni prej, to je dobro. Zdaj lahko prej gremo v fjord na lov," pravi Mete Barselaisen. A z ledom izginja tudi zanesljivost izkušenj, ki so jih Inuiti zbirali skozi številne generacije. Podnebne spremembe spreminjajo tudi vojaško situacijo v Arktiki. Prišlo bo do tekme za surovine, napoveduje general Patrick Carpentier, poveljnik kanadske skupne delovne skupine North. Bolj kot kdaj koli prej mora Kanada uveljavljati svojo suverenost nad ogromnimi območji. V kanadski Arktiki Johannes Hano in njegova ekipa spremljajo Kraljevi 22. pehotni polk iz Quebeca na njegovi izvidniški in prisotnostni operaciji v Severozahodnem prehodu. Polk je del skupne delovne skupine North, ki nadzoruje območje v velikosti ZDA, na katerem pa živi le 115.000 ljudi. S helikopterji je ekipa ZDF skupaj z izvidniško enoto in inuitskimi čuvaji odložena na majhen, brezlesni otok iz grušča in blata. Izpostavljeni močnemu vetru in nenehnim vremenskim spremembam vojaki nadzorujejo ladijski promet, opazujejo ladje in podmornice, ki niso prijavljene. A ni le vreme na otoku Jenny Lind tisto, ki povzroča težave vojakom: grizli, ki ga tako daleč na severu pravzaprav sploh ne bi smelo biti, tava po samotnem otoku in spravlja v živčnost vojake, ki nimajo orožja. Kako dramatično se arktični svet spreminja, ekipa ZDF doživi na svojem potovanju po eni najnevarnejših cest Severne Amerike. Skoraj 700 kilometrov dolga Dalton Highway se vije skozi goste gozdove Aljaske čez mogočno reko Yukon. Mimo _tudi poleti s snegom pokritega_ gorovja Brooks vodi v nižino arktične tundre vse do obale Arktičnega oceana. Cesta, ki je na dolgih odsekih le blatna steza, se konča na največjem naftnem polju ZDA v zalivu Prudhoe. Približno 300.000 sodov surove nafte se tu vsak dan črpa in po transaljaski naftovodu skoraj 1300 kilometrov od Deadhorsa do pristanišča Valdez na pacifiški obali prečrpava. Taljenje permafrosta in odprava prepovedi črpanja s strani Trumpove administracije sta sprožila nov naftni razcvet, ki pa bi lahko bil kratkotrajen. Kako dramatično se svet tukaj spreminja, pojasnjuje klimatolog Vladimir Romanovsky: Če bi se permafrost talil v enakem tempu kot v zadnjih petih letih, bi bila zemlja tako nestabilna, da bi mesta, črpalke in naftovodi potonili v blato.