Sodelovanje namesto tekmovanja (S1 E2)

Sodelovanje je bistveno za družbeni napredek. Študija Inštituta Max Planck kaže, da so naravne razlike v rasti ključne za stabilno sodelovanje. Medtem ko konkurenca kratkoročno povečuje učinkovitost, sodelovanje omogoča trajnostne inovacije in socialno stabilnost. Podjetja s kooperativnimi strukturami so po raziskavah za 25 odstotkov bolj inovativna in odpornejša na krize. Sodelovanje se je evolucijsko uveljavilo skozi skupinsko tekmovanje in ponavljajoče se interakcije. Raziskave potrjujejo, da sodelovanje ne nastane le zaradi ponavljajočih se interakcij, temveč tudi zaradi skupinskega tekmovanja. Tudi rastline kažejo možnost odločanja v konkurenčnih situacijah, saj izbirajo med različnimi strategijami. Sodelovanje in konkurenca sta dve plati iste medalje: konkurenca lahko spodbuja inovacije, a hkrati povzroča tudi družbene napetosti. Sodelovanje pa krepi socialne vezi in omogoča kolektivno reševanje problemov. Raziskave kažejo, da so kooperativna omrežja bolj odporna na krize. Kako sodelovanje dolgoročno vpliva na družbeno stabilnost? Kakšno razmerje med konkurenco in sodelovanjem je optimalno? Kateri mehanizmi spodbujajo naravno sodelovanje? O teh in drugih vprašanjih razpravlja Stephanie Rohde s svojimi gosti. Emilia Roig je politologinja, avtorica in aktivistka, ki se osredotoča na intersekcionalnost ter sistemske neenakosti. Ustanovila je Center za intersekcionalno pravičnost v Berlinu. Konkurenco vidi kot del strukturne neenakosti. Dennis J. Snower je ustanovitelj in predsednik mreže think tankov "Global Solutions Initiative", ki med drugim svetuje mednarodnim organizacijam, kot so G7, G20, OECD, ter daje politična in raziskovalno utemeljena priporočila. Mednarodno priznani ekonomist je strokovnjak za politiko trga dela, oblikovanje sistemov blaginje, denarno in fiskalno politiko ter vlogo psiholoških motivacijskih sistemov pri ekonomskih odločitvah. Stephan Lessenich je sociolog in direktor Frankfurtskega inštituta za družbene raziskave ter ima profesuro za družbeno teorijo in družbene raziskave na Goethejevi univerzi v Frankfurtu. Njegova raziskovalna področja so teorija socialne države, primerjalna makrosociologija in politična sociologija socialne neenakosti. Ukvarjal se je s družbenimi strukturami in dinamiko, med drugim tudi s konkurenčnimi razmerji.