Strel iz prižnice

V Mythikonu, mirni vasi ob Zürškem jezeru v 17. stoletju, opravlja župnik Werdmüller (Adolf Manz) dolžnost dušnega pastirja skupnosti. Toda njegovi verniki so nezadovoljni, saj župnik zaradi svoje strasti do orožja in lova močno zanemarja cerkvene dolžnosti. Tako na primer pozabi na krst, medtem ko se z mladim kapitanom Kilchsbergerjem (Jakob Sulzer) podaja na lov na jerebice po gozdovih. Po tem dogodku nezadovoljna skupnost iz Züricha pošlje dekana Steinfelsa (Max Werner Lenz), da ukroti svojeglavega župnika. Ta Werdmüllerja strogo posvari: še en strel in izgubi svojo župnijo. Werdmüller, poln kesanja, začne iskati ovaduharja in hitro najde krivca v mladem vikarju Pfannenstielu (Fred Tanner), ki ga takoj izžene iz svoje župnije. Za nedolžnega Pfannenstiela se svet podre. Ne le, da izgubi službo, tudi Werdmüllerjeva hči Rahel (Irene Naef), v katero je sramežljivi kandidat za župnika nerodno zaljubljen, a je že obljubljena Kilchsbergerju, postane zanj povsem nedosegljiva. Žalosten se poslovi od Rahel, ki deli njegova čustva, in se pridruži najemniški četi Werdmüllerjevega bratranca, slavnega in razvpitega vojskovodje Hansa-Rudolfa Werdmüllerja (Leopold Biberti) kot vojaški kaplan. General sprejme prošnjo in mladega vikarja zaveže, da mu bo v naslednjih dneh sledil v vojno v Francijo. Ko Werdmüller pred odhodom od svojega krščenke Rahel izve, da jo njen oče, čeprav ljubi Pfannenstiela, namerava v nedeljo prisiliti v poroko z domišljavim Kilchsbergerjem, se dobrodušni vojskovodja odloči posredovati in svojemu orožja željnemu bratrancu pripraviti pravo lekcijo. Njegov namen, da uredi razmere v Mythikonu, postane še bolj nujen, ko v razbitju svoje najljubše pipe prepozna smrtonosni znak, ki mu ga je pred leti napovedala ciganka. Režiser Leopold Lindtberg in scenarist Richard Schweizer sta Meyersovo lahkotno novelo leta 1942 za Praesens-Film prenesla na filmsko platno. Kot že v prejšnjih filmih je gledališčnik Lindtberg tudi pri "Strelu s prižnice" lahko računal na igralce in igralke, ki jih je, kot na primer Adolfa Manza ali Leopolda Bibertija, že poznal s gledališča. Za Freda Tannerja in Irene Naef sta bili to prvi veliki vlogi v celovečernem filmu. V stranskih vlogah nastopata tudi Emil Hegetschweiler in Zarli Carigiet. Cinémathèque suisse je "Strel s prižnice" s podporo društva Memoriav fotokemično restavrirala na osnovi originalnih nitratnih negativov. Švicarska radiotelevizija je film zdaj digitalizirala in digitalno restavrirala.