Sveže tiskano

"Viseče železnice" Hannsa-Josefa Ortheila: Otroštvo v povojnem Wuppertalu. Med železničarji in visečimi železnicami. V stanju lebdenja je tudi mali Josef. Bo našel prijatelje, bo našel svoj prostor v življenju? Pogosto je Hanns-Josef Ortheil deloma težavne faze svojega odraščanja predelal v romanih. Tokrat se loti časa konca petdesetih in začetka šestdesetih let. Družina se je preselila v Bergisches Land, da bi šestletnemu sinu omogočila nov začetek. V prvem razredu v Kölnu mu je že spodletelo in so ga zasmehovali kot posebneža in samotarja. Sanjač, ki se najraje zateče k igranju klavirja, ostane Josef tudi v Wuppertalu. A potem nenadoma pred njim stoji Mücke, hči trgovca z zelenjavo in delikatesami. In za Josefa se odpre nov svet. Hanns-Josef Ortheil o težkem času pripoveduje poetično in lahkotno ter obenem razgrne panoramo delavskega vsakdana v zgodnji Zvezni republiki. Saj se s strogostjo in ranami življenja ne spopada le Josef. Travme vojne so globoko zasidrane v zavesti odraslih. Upanje in razvedrilo obljubljajo obisk v živalskem vrtu, na domači tekmi Wuppertaler SV ali v na novo zgrajeni plavalni operi. In počasi znova ne najde opore v življenju le Josef. "V temo" Angele Steidele: Kaj, če bi bili Marlene Dietrich in Greta Garbo prijateljici? Če bi Dietrichova Garbovi na snemanje prinesla königsberške polpete? Če bi se spet Greta Garbo in Erika Mann tik pred njeno smrtjo srečali v švicarskem smučarskem letovišču? Angela Steidele se poigrava z močjo domišljije, kakršno sicer zmorejo ustvariti le velike filmske drame. Pri tem se potopi v dekadentni blišč bučnih dvajsetih in preplete življenje velikih div, režiserjev in producentov tistega časa v veliko filmsko pripoved. Kako primerno! Njen portretni pano je imeniten: Greta Garbo, Marlene Dietrich, Ernst Lubitsch, Friedrich Wilhelm Murnau, Leni Riefenstahl, Erika in Klaus Mann in mnogi drugi. Zgodba se vrti okoli rojstva zvočnega filma. Prizori skačejo med Švico, Berlinom in Hollywoodom. Ne le filmskozgodovinsko je čas v prelomnem obdobju, tudi politično svet omahuje v drugo, temnejšo dobo. In tako naslov Steidelininega romana zadene v polno kar dvakrat: "V temo" pomeni tako pot v fašistični prepad kot tudi pot "v temo" kinodvoran. Slogovno se Steidele drži metodike in besedišča filmskih ustvarjalcev. Z retrospektivami, rezi in vzporednimi montažami konstruira svojo nezaslišano zgodbo ter pri tem z užitkom prepleta dejstva in fikcijo. Priporočilo Denisa Schecka: "Najdražja prijateljica!" Jane Austen Nekateri z deli Jane Austen sploh začenjajo zgodovino modernega romana. Z "Najdražjo prijateljico!" ob njeni 250. obletnici rojstva prvič v nemščini izide celotna njena korespondenca. Jane Austen v svojem življenju nikoli ni bila na evropski celini. Kolikor je znano, nikoli ni imela spolnih odnosov. Edino snubitev, ki jo je prejela, je sprva sprejela, a jo je naslednje jutro spet zavrnila. Njen izkustveni krog je ostal omejen na jug Anglije in občasne obiske Londona. Vtisa, da sta zgodovina in politika v delu Jane Austen izpuščeni, je veliki ameriški občudovalec Jane Austen John Updike nekoč strnil v duhoviti bonmot: "Za Jane Austen je bil Napoleon razlog, da je bilo na angleškem podeželju tako malo snubcev." Čeprav se obzorje življenjskega kroga Jane Austen zdi skromno, njena pisma znova in znova znajo presenetiti. O celih letih njenega kratkega življenja ne vemo nič, ker so družinski člani uničili njeno korespondenco. Tudi to, da je Jane Austen očitno tu in tam hodila na lov, bo marsikatero bralko in bralca osupnilo. "Pravijo, da je letos v teh krajih presenetljivo veliko ptic," poroča Austen 1. septembra 1796, medtem ko piše Razsodnost in rahločutnost, "morda bom celo jaz lahko nekaj ustrelila." "Najdražja prijateljica!", izdaja z vsemi pismi Jane Austen, je izšla v novem prevodu Andree Ott pri založbi Manesse. Poleg tega v "Druckfrisch": besedilo pisatelja Alberta Ostermaierja o pesniku Rainerju Marii Rilkeju, rojenem pred 150 leti. In: osvežujoče izostren Denis Scheckov pregled Spiegelove lestvice uspešnic, tokrat stvarne literature.