Zakladi sveta: dediščina človeštva: Amsterdamski kanali - O sijaju zlate dobe (Nizozemska)

Ohranimo tisto, kar imamo radi. Radi pa imamo tisto, kar razumemo. Razumemo tisto, kar smo se naučili.

Veličastne hiše z zatrepi, kamniti mostovi, prefinjen sistem vodnih poti: Amsterdam velja za "Benetke severa". Film predstavlja amsterdamske kanale. V širokem polkrogu kanalski obroč s svojimi tremi glavnimi kanali obdaja staro mestno jedro na jugu in zahodu. Celota velja za urbanistično in arhitekturno umetnino iz 17. stoletja in je bila leta 2010 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Kanalski obroč spominja na sijaj in slavo zlate dobe Nizozemske. Leta 1602 so se amsterdamski trgovci združili v Nizozemsko vzhodnoindijsko družbo. S pozneje ustanovljeno Zahodnoindijsko družbo so utemeljili gospodarski imperij: majhna Nizozemska se je konec 16. stoletja povzpela v vodilno pomorsko trgovsko silo na svetu. Trgovina s kolonialnim blagom je cvetela in prinašala bogastvo v nizozemsko pomorsko metropolo. Gospodarski uspeh, svoboda vere in znanosti ter sodobno, razsvetljeno meščanstvo so v pristaniško mesto od daleč privabljali trgovce, učenjake, umetnike in obrtnike. Amsterdam je postal cvetoče mesto, število njegovih prebivalcev pa je skokovito naraslo. Da bi pridobili prostor za trgovske urade in stanovanjske hiše, so izsušili močvirja in v pesek zabili na stotisoče lesenih kolov za temelje. Nastali so trije veliki kanali Herengracht, Prinsengracht in Keizergracht, ki jih povezuje množica manjših stranskih kanalov. Premožni meščani so si privoščili luksuzne hiše z zatrepi, razkošnimi saloni in baročnimi vrtovi. Kanalski obroč je še danes eno najbolj priljubljenih stanovanjskih območij bogatih Amsterdamčanov. Najbolj ekskluziven naslov je bil in ostaja del kanala Herengracht – Gouden Bocht – Zlati ovinek. Danes imajo v tamkajšnjih mestnih palačah svoje sedeže zavarovalnice, banke in odvetniške pisarne.