Zakladi sveta: dediščina človeštva: Samostana Haghpat in Sanahin, Armenija: Dva neenaka brata

Ohranimo tisto, kar imamo radi. Radi pa imamo tisto, kar razumemo. Razumemo tisto, kar smo se naučili.

Današnja Republika Armenija velja za prvo državo, v kateri je krščanstvo postalo državna religija. Krščanska vera je identiteta, osrednja točka in temelj Armencev. Zunanji izraz tega so cerkve in samostani, ki so od 10. stoletja dalje postali ne le verska, temveč tudi duhovna, kulturna in deloma tudi politična središča Armenije. Samostana Haghpat in Sanahin spadata med najpomembnejše arhitekturne spomenike države. Oba sta bila ustanovljena po letu 960 s strani kraljice Khosrovanush, ki ju je dala zgraditi "za dobrobit" svojih sinov Gurgena in Smbata. Samostana ločuje mogočna soteska Debed. Preko nje vodi 19 metrov dolg most, tehnični podvig iz 12. stoletja in najstarejši posvetni arhitekturni spomenik Armenije. Samostan Haghpat je bil obrambni samostan, ki se dviga visoko nad istoimenskim krajem in je viden že od daleč. Kompleks, vpet v gorsko pokrajino, deluje, kot da raste iz zemlje. Najstarejša sakralna stavba je cerkev Svetega Križa, imenovana tudi Cerkev Svetega Znamenja. Njena zunanja fasada, okrašena s strogimi ornamenti, znaki in napisi, je kronana s podobo obeh sinov kraljevske ustanoviteljice samostana. Sanahin velja za najpopolnejši samostanski kompleks v Armeniji. Legenda pravi, da je pomemben duhovnik dal samostanu ime: San-a-hin, kar pomeni "to je starejše" - in sicer starejše od Haghpata. Središče samostana je knjižnica. Navzven neopazna, je notranjost edinstvena: vsi stebri so različno oblikovani in posvečeni teologiji, filozofiji, umetnosti in matematiki - tistim znanostim, ki so jih tu poučevali. Dokumentarec iz serije "Zakladi sveta - Dediščina človeštva" osvetljuje zgodovino armenskih samostanov Haghpat in Sanahin, ki sta bila skupaj razglašena za UNESCOvo svetovno dediščino.