Zakladi sveta - dediščina človeštva (E2)

Celoten gorski vrh v grobnico spremeniti meji na drznost. Od leta 1987 UNESCO takšno grobnico na gori Nemrut na jugovzhodu Turčije vodi kot svetovno kulturno dediščino. Na južnem pobočju gorovja Taurus, na 2159 metrih nadmorske višine, pokopana pod skoraj 200.000 kubičnimi metri grušča in skal, arheologi domnevajo, da se nahaja grobna komora legendarnega vladarja Antioha. Grobnica danes velja za ikono vseh tistih skrivnosti preteklosti, ki so do sedaj kljubovale raziskavam. Na dveh terasah pod umetno nasutem gorskem vrhu stoji na desetine kamnitih kipov, visokih do osem metrov, ki jih mnogi vidijo kot odgovor Prednje Azije na kamnite idole Velikonočnega otoka: to so zadnji pričevalci komagenskega kraljestva, skrivnostne vladarske dinastije, ki je nekoč izšla iz svetovnih imperijev Aleksandra Velikega in perzijskega kralja Dareja I. ter se skozi generacije upirala oblastnim in ozemeljskim težnjam rimskih cesarjev. Velikanski tumulus, ki meri 50 krat 150 metrov na vrhu Nemruta, arheologom kljub uporabi geofizikalnih tehnik izkopavanj še danes povzroča uganke. Nemški zgodovinar Friedrich Karl Dörner, ki je razvozlal skoraj vse napise na Nemrutu, je leta 1956 prvič poskušal najti rov do skrivnega groba Antioha. Dörner je svojim sodelavcem zaupal, da je območje okoli gore zlata žila, "a svoje notranjosti skriva kot zaklad." Tudi Theresa Goell, ameriška pionirka raziskav Nemruta, se ni mogla upreti čaru komagenskega kralja. "Prekletstvo," je zagrenjeno zapisala tik pred smrtjo in dodala: "Če že ne morem priti do Antioha, bi rada bila pokopana poleg njega." Umrla je v visoki starosti pozimi 1985 in njeni pepel so raztresli na vrhu Nemruta na vse strani neba. Kakšna sporočila in kultni predmeti je vladar vzel s seboj v grobnico na gorskem vrhu? To je še danes skrivnost, saj je tu arhitektu uspel genialen podvig: zmeden zapiralni sistem, ki je več kot 2000 let uspešno kljuboval roparjem grobnic, verskim učenjakom in arheologom. Nekega dne bo znanost verjetno rešila tudi to uganko – in s tem, kot je tik pred smrtjo obžalovala Theresa Goell, bo "človeštvo za en mit revnejše", tistega o "mirnem mostu med Orientom in Okcidentom".