Zemlja (S3 E0)

V gozdovih ni živalim enostavno, da bi se sporazumevale s pripadniki svoje vrste. Kljub temu je komunikacija v gozdu ključnega pomena, saj je pogled na prijatelja ali sovražnika večinoma zakrit. Naj bodo to glasovni izrazi ali optični signali, številne vrste si izmislijo nekaj posebnega, kadar želijo biti slišane ali videne. Satirji, imenovani tudi tragopani, živijo dobro skriti v gorskih gozdovih osrednje Kitajske. Klici samcev so značilni in sestavljeni iz kombinacije globokih, renčečih in visokih, žvižgajočih tonov. Tudi sredi dreves so tako slišni na velike razdalje: tekmeci so opozorjeni pred vstopom na njihovo ozemlje, samice pa privabljene. Med parjenjem samci tragopanov komunicirajo tudi vizualno, s kompleksnimi plesnimi gibi razkazujejo svoje čudovito perje. To je umetniško zahtevna demonstracija njihove privlačnosti kot partnerja. Indijski tikovi gozdovi niso enostavno lovišče. Podrast je večinoma gosta in marsikateri prebivalec se v njej zlahka izgubi. Ne pa rdeči psi. Te visoko socialne živali živijo v tropih in so nadarjeni mojstri komunikacije. Sporazumevajo se predvsem z javkanjem, cviljenjem ali renčanjem. Njihovi glasovni izrazi krepijo socialne vezi ali služijo kot opozorilni klici. Znanstvenik je ugotovil, da se pri lovu uporablja celo tako imenovani zvončasti klic, visok dvoglasi "huu huu". Ko se ta klic oglasi, se trop razdeli in plen obkoli. S svojo akustično popolno usklajeno timsko igro rdeči psi ulovijo celo bojevite aksisove jelene. Grbasti cvrčalci, Darth Vaderji iz sveta žuželk, so zaradi svojega videza eni najbolj spektakularnih prebivalcev gozda. Na telesu nosijo rogove, bodice in tipalke. Ali gre za kamuflažo ali okras, je le delno pojasnjeno. Poznanih je več kot 3000 vrst grbastih cvrčalcev, razširjeni so po vsem svetu in živijo predvsem v tropskih predelih. Žuželke ustvarjajo trkajoče zvoke, ki jih preko nog in deloma preko rilca prenašajo na površino listov ali stebla rastlin. Tako na primer nimfe grbastih cvrčalcev pokličejo svojo mater, kadar so napadene. In seveda se tudi pri iskanju partnerja grbasti cvrčalci oglašajo s trkanjem. Prav tako edinstveni kot starodavni hladni deževni gozd na zahodni obali Kanade so tudi duhovi medvedi. Te ekstravagantne pojave so črni medvedi s svetlo dlako, mutirano je le eno samo gensko zaporedje. Jeseni se zveri prehranjujejo z lososi, ki iz Pacifika potujejo v reke do svojih drstišč. Po kratkem času je rib toliko, da medvedi pogosto pojedo le ikre, ostalo pa pustijo. Glivična omrežja iz tal črpajo dušik in fosfor ter hranila predajajo "svojim" drevesom, s katerimi so povezana preko korenin. V zameno glive od dreves dobijo sladkor, ki nastane pri fotosintezi. Zaradi tega posebnega partnerstva na kanadski zahodni obali rastejo nekatera najvišja drevesa na svetu. V gozdovih našega planeta obstajajo raznolike komunikacijske mreže, vesolja polna presenetljivih, kompleksnih povezav. Oddaja "Terra X - Naša Zemlja III - O satirjih in duhovih medvedih" bo na voljo že 3. 1. 2024 v ZDF-mediateki.