Boj za podnebje: Kaj, če nekdo zatemni sonce?

Znanstvena novinarka Lena Ganschow raziskuje tehnične rešitve proti podnebnim spremembam.

V nekaterih državah po svetu se je že začela tekma za najboljši tehnični odziv na podnebne spremembe. Znanstvena novinarka Lena Ganschow se odpravi na pot iskanja namigov. Koliko možnosti za konflikte obstaja pri geoinženiringu, ko ljudje poskušajo vplivati na vreme in podnebje? V Abu Dabiju vremenski inženiring ni več le pobožna želja, temveč je že dolgo vladni program. Združeni arabski emirati so ena najbolj sušnih držav na svetu. V nacionalnem meteorološkem centru se ne omejujejo le na opazovanje tega stanja. Nasprotno: vsak dan iščejo oblake, ki bi jih lahko izločili in tako z neba iztisnili še nekaj dežja. Ta tehnika se imenuje "sejanje oblakov", pri kateri se v oblake razpršijo delci soli, ki ustvarijo dežne kaplje. Druge države v regiji so že začele izvajati podobne programe, da ne bi zaostale v boju za omejene vodne vire. Obstaja tudi strah, da bi sosed lahko "odnesel" dežne oblake. Iranski brigadni general Gholam Reza Jalali je to jasno izrazil leta 2018, ko je Izrael in druge države obtožil, da želijo njegovi državi odvzeti dežne oblake. "Potrebujemo upravljanje," pravi Dr. Abdullah Mandous, predsednik Mednarodnega meteorološkega inštituta (WMO). Da bi se izognili konfliktom, so potrebni jasni predpisi za sejanje v oblake. Zgodovina geoinženiringa kaže, da ima lahko tudi varnostno komponento. Leta 1962 je ameriška vojska začela izvajati projekt Stormfury. Z njim so poskušali oslabiti orkane z vbrizgavanjem srebrovega jodida v oblake. Med vietnamsko vojno je ameriško letalstvo med letoma 1967 in 1972 v monsunske oblake vsak dan pršilo svinec in srebrov jodid v okviru tajne operacije Popeye, katere cilj je bil povečati količino padavin in tako prekiniti oskrbovalne linije Vietkonga na Ho Chi Minhovi poti. Vendar pa znanstveniki dvomijo, da je ta metoda res učinkovita. Oblaki so zapleteni in jih še ne razumemo dovolj podrobno, kot kaže obisk švicarske raziskovalne postaje Erisiwil. Meteorologi z ETH Zürich trenutno razvijajo nove metode za raziskovanje nastanka padavin. V ta namen preizkušajo vremenski balon, s katerim je mogoče opazovati, kako rastejo ledeni kristali okoli drobnih delcev med zasipavanjem oblakov. To so še vedno temeljne raziskave. V državah, kot so Združeni arabski emirati, pa potekajo že dlje časa. Raziskovalci, ki sodelujejo z Ulrike Lohmann, so zaradi tega razvoja zaskrbljeni. Opozarjajo na morebitne nezaželene posledice - tako za politiko kot za podnebje. Zlasti tiste metode, ki lahko vplivajo ne le na lokalno vreme, temveč potencialno tudi na globalno podnebje, so predmet vročih razprav. Nekatere posledice je namreč težko izračunati. Ena od teh je t. i. morsko ožigosanje oblakov. Osnovna zamisel je zanimiva: z uporabo neškodljive slane vode, ki se drobno razprši, naj bi se oblaki nad morjem razjasnili, da bi več sončne svetlobe odbili nazaj v vesolje. To naj bi morju zagotovilo prepotrebno hlajenje. Atmosferska fizičarka Isabelle Steinke na TU Delft raziskuje predvidene in nepredvidene posledice tega. Je ena od še vedno razmeroma majhnega števila znanstvenikov v Evropi, ki se ukvarjajo s tovrstnimi obsežnimi posegi v podnebje, saj je sončno geoinženirstvo sporno. Tudi Claudia Wieners z Univerze v Utrechtu je zaradi svojih raziskav pri nekaterih kolegih deležna skepse. Ukvarja se z verjetno najbolj sporno metodo geoinženiringa, pri kateri se žveplov dioksid razprši v stratosfero, da bi odbil sončne žarke, preden ti prodrejo v zemeljsko ozračje. Geoinženiring že dolgo ni le vprašanje za podnebne raziskave, temveč tudi za vojsko. Annika Vergin iz oddelka Bundeswehra za analize prihodnosti je za ARD Wissen predstavila različne scenarije, v katerih bi geoinženiring lahko postal tudi dejavnik v konfliktu. Podobno kot v vesolju tudi tu obstajajo komponente "dvojne uporabe", tj. tehnologije, ki se lahko uporabljajo tako v civilne kot v vojaške namene. Bitka za podnebje je eden od scenarijev, s katerim se bo moral Bundeswehr spopasti, pravi futurolog Vergin. Lena Ganschow med snemanjem filma večkrat sliši pozive k politični ureditvi. Toda zakaj pravzaprav? Politolog Stefan Schäfer iz centra Helmholtz v Potsdamu se z geoinženiringom ukvarja že od zaključka doktorata. Dokazuje, kako daleč so politične zahteve znanosti od politične stvarnosti.