Hvala, ampak... Deset let po obljubah Merklove

Deset let po begunski krizi begunci v pogovoru z Angelo Merkel podajajo osebno bilanco.

"Vse je novo, vse je lepo," tako si je Mahsa Narimani predstavljala Nemčijo. "Kjer veljajo enakost, dosežki in človekove pravice," je mislil Heva Gharibi, ko je še živel v Iranu. Oba sta v Nemčijo pobegnila leta 2015 - poleti, ko je Angela Merkel dejala: "To zmoremo." Ali nam je uspelo? To vprašanje še danes preganja državo. V dokumentarnem filmu "Hvala, ampak ... 10 let po Merklovi obljubi" naredijo inventuro tisti, o katerih se tako pogosto govori: begunci sami. Film pripoveduje zgodbe ljudi, ki so v Nemčiji našli svoje mesto, pa tudi tistih, katerih pričakovanja so bila razočarana, ki so v sistemu vključevanja ali zaradi njega propadli. Sadegh Ranjbar in Mahsa Narimani, zakonski par iz Irana, sta bila ob prihodu v Clausnitz na Saškem deležna glasnega žaljenja s ksenofobnimi gesli. Danes s svojima otrokoma živita v bližini Hamburga in ustanavljata lastno majhno podjetje - storitev limuzin. Heva Gharibi, kurdski begunec, je leta 2015 na zaprti meji EU začel gladovno stavkati in si v znak protesta zašil usta. Še danes ga tolerirajo le v Nemčiji, živi v begunskem centru, komaj govori nemško in nima delovnega dovoljenja. Kako gledate na ta čas? Kaj je bilo od takrat doseženo in kje so še težave? V filmu se begunci o tem pogovarjajo z žensko, ki je sprejela odločilno odločitev o sprejemu ljudi v Nemčijo - Angelo Merkel.