Ogledalo sveta: Dopisniki iz tujine poročajo

Tajvan – konflikt v Indo-Pacifiku: Konflikt za prevlado v Indo-Pacifiku tli že leta. Strokovnjaki menijo, da se bo v tej regiji odločilo, katera velesila bo v prihodnjih desetletjih oblikovala svetovno dogajanje. Kitajska nastopa vse bolj agresivno s svojo vojaško in gospodarsko močjo. Grožnja za Tajvan narašča. Čeprav otok nikoli ni pripadal Ljudski republiki Kitajski, vlada v Pekingu vidi Tajvan kot kitajsko ozemlje – in grozi z vojaško silo. V konflikt so vpletene tudi druge jugovzhodnoazijske države: med Kitajsko in Filipini v Južnokitajskem morju vedno znova prihaja do incidentov, saj Kitajska uveljavlja terjatve do otoških skupin. Tudi za ZDA ima spopad v Indo-Pacifiku pomembno zunanjepolitično vlogo: že Barack Obama je napovedal, da bodo konflikti s Kitajsko za Združene države vse pomembnejši in da naj bi ameriške enote iz Evrope premestili tja. Ne le zato bo geopolitni položaj v Indo-Pacifiku imel posledice tudi za Evropo. "Weltspiegel" na terenu poroča s Tajvana o razmerah, v katerih živijo ljudje zaradi groženj iz Kitajske, ter analizira ta geopolitični konflikt s poudarkom na celotni regiji. Ne gre le za vojaške spopade, temveč tudi za gospodarsko konkurenco in družbene sisteme, ki trčijo med seboj. Načrtovani so naslednji prispevki: Tajvan: vsakdan pod grožnjo: Le približno deset kilometrov od kitajske celine ležijo otoki Matsu, otočje, ki pripada Tajvanu. Do obale Tajvana je približno 150 kilometrov. Napeto stanje med Ljudsko republiko Kitajsko in Tajvanom ljudje na otokih Matsu čutijo vsak dan. Z več podmorskimi kabli so povezani s Tajvanom. V minulih letih je vedno znova prihajalo do incidentov, pri katerih so bili življenjsko pomembni kabli poškodovani. Tajvanske oblasti za te poškodbe krivijo kitajsko vlado. Kitajski pritisk na Tajvan še naprej narašča. Kljub temu so se prebivalci otoške republike očitno navadili živeti razmeroma normalno in sproščeno, kljub agresiji iz Pekinga in vojaškim grožnjam. "Weltspiegel" poroča o skrbeh in pripravah na otokih Matsu in na Tajvanu ob grožnjah s kopnega. (Avtor: Ulrich Mendgen, ARD-studio Tokio) Filipini: komu pripada Južnokitajsko morje? Stoletja so ribiči iz regije Zambales na filipinskem otoku Luzon lovili ribe v območjih pri grebenu Scarborough. Morsko območje spada v gospodarsko cono, ki je pripisana Filipinom. A filipinske ribiče je tam medtem pregnala kitajska obalna straža in zdaj so v eksistenčni stiski. Greben Scarborough leži sicer na navidez nepomembnem delu Južnokitajskega morja, a Kitajska si to območje lasti, čeprav je Mednarodno arbitražno sodišče pred devetimi leti večino kitajskih teritorialnih zahtev zavrnilo. Vedno znova je prihajalo do spopadov med ribiči, filipinsko mornarico in kitajsko obalno stražo. Kitajska si lasti celotno Južnokitajsko morje, od tam želi nadzorovati pomorske poti in dobiti dostop do celotnega Tihega oceana. Za Japonsko, Tajvan, Filipine, druge obalne države in tudi za ZDA ti načrti predstavljajo veliko strateško grožnjo. (Avtor: Ulrich Mendgen, ARD-studio Tokio) Kitajska: na poti do globalne supermoči: Trgovinski konflikt med ZDA in Kitajsko se nadaljuje. Peking želi zdaj uvesti dodatne pristojbine za ameriške tovorne ladje. Kitajska je sporočila, da bo uvedla posebne dajatve za ladje, ki so v lasti ZDA, jih ZDA upravljajo, so zgrajene v ZDA ali plujejo pod ameriško zastavo. Podobno je že napovedala ameriška vlada. Trump je nedavno uvedel dodatne carine proti Kitajski v višini 100 odstotkov. S tem se trgovinski konflikt med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma širi na pomorski promet. Kitajske ladjedelnice so med največjimi na svetu, 60 odstotkov svetovne ladjedelniške proizvodnje poteka na Kitajskem. Če bi ZDA carine na na Kitajskem zgrajene ladje dejansko uvedle, bi se ladjedelnice v Ljudski republiki Kitajski morale bati velikih izgub. Kitajsko gospodarstvo se po pandemiji covida-19 ne pobira, tudi izvozi iz Ljudske republike teh izgub ne morejo nadomestiti. Kljub temu Kitajska vztraja pri svojem glavnem načrtu: vidi se kot globalna vodilna sila in želi do srede stoletja postati gospodarsko in politično najpomembnejša država. "Weltspiegel" poroča o državi na prehitevalnem pasu, ki se medtem spopada s številnimi težavami. (Avtor: Jörg Endriss, ARD-studio Peking) Cookovi otoki: koliko neodvisnosti prinaša kitajska pomoč? Največji ocean na svetu povezuje Azijo in Ameriko. Prek Pacifika potekajo pomorske trgovske poti med Kitajsko, Japonsko, Jugovzhodno Azijo, Avstralijo in ZDA: 60 odstotkov svetovnega trgovinskega obsega se odvija v pacifiški regiji. Nobena regija ni pomembnejša za nemotene dobavne verige. Ni čudno, da je Pacifik postal središče tekmovanja med Kitajsko in ZDA. Tu leži veliko majhnih otokov, katerih pomen raste. Ne le zaradi njihove lege, temveč tudi zato, ker se tam nahajajo pomembna nahajališča surovin. In Kitajska skuša spretno povečevati svoj vpliv. Na primer na Cookovih otokih. Ob obali otokov domnevajo zaloge surovin. Kitajska si je zagotovila izključne pravice do izkopavanja. (Avtorica: Christiane Justus, ARD-studio Singapur) ZDA: višje carine v gospodarski vojni: Največje ameriško pristanišče na zahodni obali se boji novih carin, ki jih je predsednik Trump napovedal proti Kitajski. Pristanišče Long Beach živi od uvoza blaga z Daljnega vzhoda, predvsem s Kitajske. Če bi carine stopile v veljavo, bi se blagovni promet občutno zmanjšal. Tudi trgovci v kitajski četrti v San Franciscu, ki tradicionalno uvažajo veliko blaga iz Kitajske, morajo trepetati za svoj gospodarski obstoj. Po ostrih izjavah se je ameriški predsednik Donald Trump v carinskem sporu s Kitajsko zdaj znova oglasil bolj spravljivo. ZDA želijo "Kitajski pomagati, ne škodovati", je zapisal na svojem spletnem kanalu Truth Social. "Ne skrbite za Kitajsko, vse bo v redu. Visoko spoštovani predsednik Xi je imel le slab trenutek," je Trump zapisal z ozirom na kitajskega voditelja Xi Jinpinga. Ta ne želi "depresije" za svojo državo – in tudi sam je ne želi, je dodal Trump. Podjetnikom v pristanišču Long Beach in v kitajski četrti v San Franciscu je medtem vse težje verjeti tem napovedim. Konflikt v Indo-Pacifiku jim je že dolgo porušil številne načrte. (Avtorica: Sarah Schmidt, ARD-studio Washington)