Policija

Ko je Anton obtožen zaradi kršitve javnega reda in miru, poskuša rekonstruirati dogodke, na katere nima nobenega spomina.

Anton se je odselil od doma. Začel se je učiti za kuharja. Ima dekle in stanovanje, sicer le brunarico, a vendarle. Potem pa dobi pismo. To rumeno pismo. Obtožnico. Bilo je pred dvema letoma in na to je že skoraj pozabil. Zdaj je obtožen "hujše kršitve javnega reda in miru" in "upiranja uslužbencem organov pregona". Toda ko se skuša spomniti tistega 1. maja pred dvema letoma, je pred njim le prazen prostor. Slepa pega. Odvetnik mu svetuje, naj rekonstruira dogodke. Anton poskusi. Potopi se v življenje, ki ga je želel pustiti za sabo, povpraša nekdanje prijatelje, obišče kraje iz tistega časa, naveže stik z "Rote Hilfe". Podobe iz tistega časa se končno pojavijo z vso močjo. Demonstracije, njegova aretacija. Anton spozna, da ni storilec, temveč žrtev. Policija ga pretepa brez razloga. In zdaj ga obtožujejo. Anton tudi ugotovi, da proti njim skoraj nima možnosti. Nima ne prič ne dokazov.