Tiskovni klub

V tej oddaji se bomo posvetili najpomembnejši politični temi tedna. Novinarji z različnih vidikov analizirajo politične dogodke in dogajanje.

Običajno se obveščevalne službe držijo nazaj. Tem bolj presenetljiv je bil nastop novega vodje Zvezne obveščevalne službe, Martina Jägerja, v začetku tedna. Z redko jasnostjo je posvaril, naj se ne zlek­nemo in verjamemo, da bi lahko do ruskega napada na ozemlje Nata prišlo šele po letu 2029. Nemčija je že zdaj na udaru. Je to strašenje ali realna nevarnost? Medtem se vladna koalicija prepira o tem, kako čim hitreje okrepiti nemško vojsko. Medtem ko obrambni minister Pistorius stavi na prostovoljnost, Unija ne verjame, da bo načrt uspel. Zato predlaga naborništvo po žrebu, da bi dosegli potrebno kadrovsko številčnost. Kaj je prava pot? Če ima šef BND Jäger prav, nam zmanjkuje časa. Nemška vojska mora zaradi zahtev Nata do leta 2034 narasti na 260.000 vojakov za določen čas in poklicnih vojakov. Za to bi se moralo vsako leto prostovoljno prijaviti 20.000 do 25.000 mladih moških. Mnogi vojaki in politiki – zlasti v Uniji – ne verjamejo, da bo to delovalo. Osnutek zakona obrambnega ministra Pistoriusa za zdaj ne daje odgovora na vprašanje, kaj naj bi se potem zgodilo. Na to se Unija noče zanašati in namesto tega predlaga naborništvo po žrebu, ker bi splošna vojaška obveznost potrebe daleč presegla. Po ustavi pa je moške mogoče prisiliti k služenju z orožjem le, če je spoštovano načelo naborne pravičnosti – navsezadnje gre za hud poseg v osebnostne pravice. Bi bil žreb pravičen in ustrezno sredstvo, da bi nemško vojsko naredili privlačno za mlade? Ali bi politika dosegla prav nasprotno? Za razliko od skandinavskih in baltskih držav mlada generacija doslej ni pripravljena v skrajnem primeru braniti svoje države z orožjem. Razumljivo ali smo preprosto postali preveč udobni? Kako bomo postali odporni proti ruski grožnji? Ali na koncu ostane le vrnitev k splošni vojaški obveznosti za moške in ženske? O tem razpravlja Anna Planken z gosti: Hauke Friederichs, DIE ZEIT; Lisa Martina Klein, Table.Media; Paul-Anton Krüger, DER SPIEGEL; Julia Weigelt, samostojna novinarka.