28 minut (E32)

(1): Nominacija, razpustitev ali odstop: Katere možnosti ima Emmanuel Macron? Premier Sébastien Lecornu je včeraj podal svoj odstop Macronu, ki ga je sprejel – čeprav je Lecornu svojo vlado oblikoval šele dan prej. Nova preobrat: v torek popoldne je Macron svojega nekdanjega premierja prosil, naj do srede zvečer izvede še zadnja pogajanja. Če do takrat ne bo sprejeta nobena odločitev, bo, kot je dejal predsednik, "prevzel odgovornost". Grozi nova razpustitev narodne skupščine. Večina političnih strank nima velikega interesa, da bi se ponovno soočile z volivci – z izjemo Rassemblement National, ene najmočnejših frakcij v francoski narodni skupščini. Volitve bi lahko bolj spominjale na predsedniške kot na parlamentarne. La France insoumise zahteva odstavitev Emmanuela Macrona. Édouard Philippe, nekdanji Macronov premier, je predlagal, da bi predsedniške volitve izvedli predčasno in jih organizirali po glasovanju o proračunu. Da bi razumeli to izjemno politično situacijo, pozdravljamo Vincenta Martignyja, profesorja politologije. (2): Dve leti po 7. oktobru: Kakšno je občutje zapuščenosti med francoskimi Judi? Sedmega oktobra, dve leti po terorističnih napadih v Izraelu, so se na francoskem zunanjem ministrstvu spomnili 51 francoskih državljanov, ki so jih na ta dan ali med ujetništvom v Gazi ubili pripadniki Hamasa. Francija je, takoj za Združenimi državami, država z največ žrtvami teh napadov zunaj Izraela. Je tudi država v Evropi z največjo judovsko skupnostjo. V prvih dneh po pokolu je bila podpora francoske javnosti žrtvam majhna. Novembra 2023 je sicer več kot 182.000 Francozov protestiralo proti naraščajočemu antisemitizmu – Emmanuel Macron se tega pohoda ni udeležil. Vendar antisemitizem že dve leti močno narašča. Leta 2024 je Reprezentativni svet judovskih ustanov Francije zabeležil 1.570 antisemitskih dejanj, leta 2023 jih je bilo 676 – leta 2022 pa 436. Poleg teh dejanj nekateri govorijo o "prikritem antisemitizmu", torej o tihem širjenju antisemitskih klišejev pod krinko boja proti cionizmu, katerega glavni akterji prihajajo z levega političnega pola, zlasti iz stranke La France insoumise. Marca letos so intelektualci, ki jih večinoma uvrščajo na levico, kot sta Annette Wieviorka ali Daniel Cohn-Bendit, v "Le Monde" podpisali odprto pismo z naslovom "Mi, francoski Judi, smo se v soočenju z antisemitizmom srečali le z molkom, zanikanjem ali brezbrižnostjo s strani skrajne levice." V nedavnem poročilu Nacionalna svetovalna komisija za človekove pravice opozarja, da je antisemitizem še vedno najbolj razširjen na skrajni desnici. Xavier Mauduit se posveča kronanju novega velikega vojvode Luksemburga, ki je minuli konec tedna prisegel, in pojasnjuje delovanje te male evropske monarhije. Marie Bonnisseau pa se ukvarja z novim trendom in preizkušeno marketinško strategijo: vse daljšimi vrstami pred trgovinami in restavracijami.