28 minut (E34)

Od zapora do ustavnega sodišča: izjemna življenjska pot Južnoafričana Albieja Sachsa Robert Badinter, pomembna osebnost pravosodja in zagovornik odprave smrtne kazni v Franciji leta 1981, je bil pretekli četrtek pokopan v Panteonu. To je vredno priznanje temu zagovorniku človekovih pravic, slovesnosti se je udeležil tudi Albie Sachs, nekdanji sodnik ustavnega sodišča Južne Afrike in soavtor prve ustave po koncu apartheida. Devetdesetletni, nepopustljivi odvetnik in prijatelj Roberta Badinterja je svoje življenje posvetil boju za pravičnost. Kot sin levo usmerjenih, angažiranih staršev se je odločil postati odvetnik, da bi branil žrtve apartheida. V letih 1963 in 1966 so ga aretirali na podlagi južnoafriškega 90-dnevnega zakona, ki je režimu omogočal zapiranje nasprotnikov brez sojenja in njihovo osamitev. To ga ni ustavilo pri nadaljevanju boja, vse do leta 1988, ko je v Mozambiku postal žrtev terorističnega napada, v katerem je izgubil desno roko in levo oko. Danes zvečer je naš gost in v delu Notre histoire mérite une fin heureuse (Naša zgodba si zasluži srečen konec), svojem zaporniškem dnevniku, podaja pretresljivo pričevanje. Besedilo je iz leta 1966 in ga je založba Premier Parallèle zdaj prvič objavila v francoščini. Politična kriza: proračun za Francijo za vsako ceno? Možnost, da bo do konca leta sprejet proračun, še ni povsem z mize. Na to želi očitno namigniti Emmanuel Macron. V sredo, 8. oktobra, je Elizejska palača sporočila, da bo predsednik republike v 48 urah imenoval novega predsednika vlade. To je nujen pogoj za oblikovanje vlade in sprejetje proračunskega načrta na svetu ministrov. Ta "ne bo popoln", kot je včeraj na France 2 pojasnil Sébastien Lecornu. Čas se izteka, saj ima vlada čas do 13. oktobra, da ta proračun predstavi. Čeprav je Sébastien Lecornu priznal znižanje cilja javnofinančnega primanjkljaja, ta gesta za Socialistično stranko ni dovolj prepričljiva. Ta zahteva "popuščanja", med drugim tudi začasno ustavitev pokojninske reforme. Tudi Élisabeth Borne, ki je to reformo uveljavila na podlagi člena 49.3, je pripravljena reformo začasno ustaviti, "če je to pogoj za stabilnost države". Za del desnice in nekatere poslance Macronove stranke je to povod za vojno. Včeraj zvečer je Lecornu pojasnil, da bi začasna ustavitev pokojninske reforme leta 2027 stala najmanj tri milijarde evrov, kar ustreza 0,1 odstotka BDP. A tudi politična kriza, ki traja od razpustitve junija 2024, ima svojo ceno: po ocenah Francoskega observatorija za konjunkturo (OFCE), ki je ocenil učinke splošne negotovosti, bo račun do konca leta 2025 znašal 15 milijard evrov. Nazadnje Xavier Mauduit spregovori o razstavi o pred 40 leti umrlem filmskem ustvarjalcu in geniju Orsonu Wellesu v Cinémathèque (Pariz). Marie Bonnisseau nas popelje na španske pečine, kjer so raziskovalci pri raziskovanju gnezda jastreba prišli do nepričakovanega odkritja.