42 – odgovor na skoraj vse (E8)

Neuspeh zveni kot nazadovanje, ne kot napredek. Toda kaj, če napake povzročijo ravno nasprotno? Plenilci zgrešijo svoj plen trikrat pogosteje, kot ga ujamejo, pa kljub temu preživijo. Tudi znanost živi od zmot: dokaz za veliki pok, odkritje penicilina – prelomna spoznanja so se pogosto začela kot neuspehi. Učitelj učenja Manu Kapur z ETH Zürich to imenuje "produktivni neuspeh": kdor sam išče rešitve in pri tem spotakne, se uči trajneje. Napake kot pravi motor napredka. Po besedah Stuarta Firesteina, nevroznanstvenika na Univerzi Columbia, je neuspeh celo del fizikalnega načela, in sicer drugega zakona termodinamike. Po tem obstaja sistemsko prizadevanje za izgubo, razpad in kaos v vesolju. V tem se razkrivajo nove možnosti in ogromen ustvarjalni potencial. Neuspeh pa ni sam po sebi produktiven: kdor krize le olepšuje, tvega, da se izgubi v iluzijah. Biopsihologinja Lara Puhlmann z Leibnizovega inštituta za raziskave odpornosti preučuje, kako naš možgani predelujejo krize – in zakaj je prava ponovna ocena nazadovanja odločilna.