42 – odgovor na skoraj vse (E3)

Zimsko spanje je pri mnogih živalskih vrstah preizkušen način za preživetje neugodnih okoljskih razmer. Pri tem upočasnijo svojo presnovo, njihova telesna temperatura pade in poraba energije se drastično zmanjša. Znanstvenice in znanstveniki domnevajo, da bi tudi človek lahko imel osnovne biološke pogoje za takšno stanje. Kakšne prednosti bi to imelo? Študije kažejo: pri nekaterih živalih zimsko spanje ne upočasni le presnove, temveč tudi staranje. Epigenetske raziskave so pri določenih sesalcih pokazale, da se med hibernacijo biološki časovni procesi upočasnijo. Takšno stanje bi bilo zelo zanimivo tudi za vesoljske polete, na primer za dolga potovanja skozi Osončje. S tem bi lahko prihranili vire, zmanjšali telesne obremenitve in se lažje spopadali s psihološkimi izzivi. Toda kako bi lahko takšno stanje povzročili pri človeku? V središču raziskav so določene možganske regije, kot je hipotalamus. Znanost domneva, da tam obstajajo mehanizmi nadzora, ki bi lahko s ciljanimi dražljaji - na primer z ultrazvokom ali farmakološkimi snovmi - sprožili stanje, podobno zimskemu spanju. Prvi poskusi na živalih so dali obetavne rezultate. Ali je mogoče to stanje pri človeku varno in nadzorovano povzročiti, pa za zdaj še ni jasno. Cilj je, da bi v prihodnjih letih razvili tehnologije, ki bi omogočile medicinsko ali tehnično smiselno uporabo.