42 – odgovor na skoraj vse (E15)

"Če ne bi bilo podob 11. septembra, morda ne bi bilo kasnejših vojn," pravi zgodovinar Gerhard Paul. Morda bi bil tok zgodovine drugačen. Tega se seveda ne da natančno reči. Vendar podobe vplivajo na nas močneje, kot pogosto domnevamo. Oblikujejo naš pogled na svet. Zgodovinskim dogodkom dajejo razlago. In lahko pomagajo pri laži - kot slike Colina Powella domnevnega orožja za množično uničevanje, na podlagi katerih so ZDA leta 2003 začele vojno proti Iraku. Od kod izhaja ta moč podob? Kaj jih razlikuje od besed - kaj se dogaja v možganih? "Vemo, da ljudje podobe dejansko preprosto hitreje obdelajo," pravi psihologinja Katja Ehrenberg z Visoke šole Fresenius v Kölnu. "Ena od teorij pravi, da so podobe dvojno kodirane, torej shranjene na dveh ravneh, namreč vizualni in verbalni, besede pa logično le verbalno. In zato imamo na voljo več poti, da to spet najdemo, ko iščemo po spominu." Naši možgani imajo radi podobe. Hitreje jih prikličemo in si jih bolje zapomnimo. In to nekaj naredi z nami. A katere značilnosti naredijo podobo "ikonično"? Zakaj nekatere podobe zgostijo svetovnezgodovinske dogodke v en sam, čustveno nabit vizualni trenutek? In kako lahko danes, ko bolj kot kdaj prej sami ustvarjamo in širimo podobe, zlomimo moč podob?